Do zdaj so namreč za Srebrenico veljala posebna volilna pravila, ki so temeljila na volilnem seznamu iz leta 1990, s čimer je mednarodna skupnost želela spodbujati vračanje prebivalcev nazaj v mesto.

Po novem so volilna pravila enaka kot drugod po državi, kar pomeni, da bodo lahko glasovali samo tisti, ki imajo v Srebrenici stalno prebivališče.

Z novimi pravili bi se lahko omajala oblast bošnjaškega župana Ćamila Durakovića, ki je sam preživel pokol pred 17 leti in znova kandidira, a ima močno tekmico v srbski kandidatki za županjo Vesni Kočević.

Da bi poskušali ohraniti župansko mesto v bošnjaških rokah, se je pred volitvami oblikovala nevladna organizacija "Glasoval bom za Srebrenico", ki je bošnjaške volivce spodbujala k prijavi stalnega bivališča v Srebrenici.

Župan je povedal, da jim je v nekaj mesecih uspelo pridobiti 2.500 Bošnjakov, tako da je s stalnim prebivališčem v mestu zdaj prijavljenih 6.500 Bošnjakov in 7.500 Srbov z volilno pravico.

Pred izbruhom vojne v BiH-u je bila Srebrenica večinsko naseljena z Bošnjaki, po vojni pa je val beguncev iz mesta spremenil narodnostno sestavo in zdaj večino predstavljajo Srbi. Mesto je sicer del Republike srbske, entitete, ki je nastala z Daytonskim sporazumom, s katerim se je končala vojna.

Genocid - beseda, ki gre težko iz ust
Številni Bošnjaki z grozo gledajo na možnosti za zmago srbske kandidatke za županjo in se bojijo, da bo s tem zbledel spomin na najhujši pokol na evropskih tleh po drugi svetovni vojni in bi bil tudi ogrožen spominski kompleks, kjer je pokopanih 5.600 žrtev pokola.

"To ni povezano z dvema etničnima skupinama. Gre za dve skupini državljanov - ena, ki priznava genocid, in druga, ki ga zanika," je razmere opisal župan Duraković in pojasnil, da je to nekaj izjemno občutljivega za Bošnjake.

Srbska kandidatka Kočević je dejala, da morajo odgovorne za pokol pripeljati pred sodišče, vendar se je sama izognila uporabi besede genocid, čeprav je Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu razsodilo, da je v Srebrenici prišlo do najbolj grozovitega izmed vseh zločinov.

"Srbi nosijo breme takratnih dogodkov - zakaj bi morali moji otroci, stari eno in dve leti, trpeti danes," se je vprašala Kočevićeva.

Volivce, tako Bošnjaške kot Srbske, v teh hudih časih gospodarske krize bolj kot preteklost zanima prihodnost in nova delovna mesta, ki bi omogočila dostojno življenje prebivalcem.

"Sprememba bo prišla z novo generacijo, ki ne bo zastrupljena s sovraštvom in ki ni šla skozi vojno ter trpljenje," je misli večine prebivalcev povzel 58-letni ključavničar Miro Filipović.