"Tuje sile v Ukrajini so ruske in na neki način je to težava, da so ruske sile v Ukrajini in Rusija z opremo podpira separatiste," je dejal Stoltenberg in odločno zanikal navedbe ruskega predsednika, da bi se na ukrajinskem ozemlju bojevale Natove sile.

Kijev in Nato sta Rusijo že večkrat obtožila, da se pripadniki rednih enot njene vojske bojujejo na strani proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine, kar v Moskvi vseskozi zavračajo, čeprav priznavajo, da so med uporniki ruski prostovoljci. Po ocenah oblasti v Kijevu je na ukrajinskem ozemlju okoli 8.000 ruskih vojakov.

"Kdo se dejansko spopada? Tam so delno redne enote oboroženih sil, a še v večji meri t. i. prostovoljni nacionalistični bataljoni. To ni niti vojska, to je tujska legija. V tem primeru tujska legija Nata," je Putin dejal med obiskom Sankt Peterburga in dodal, da je namen tujih sil geopolitično izolirati Rusijo.

Uporniki v napad
Vojna na vzhodu Ukrajine se medtem razplamteva in ukrajinska vlada je v dveh uporniških pokrajinah Doneck in Lugansk razglasila izredne razmere, drugod pa uvedla visoko pripravljenost, potem ko so uporniki sprožili silovito ofenzivo proti vladnim silam, saj jim po njihovih besedah ni preostalo drugega.

Uporniki zatrjujejo, da je njihov namen potisniti nazaj ukrajinske sile in jim tako preprečiti bombardiranje ozemelj pod njihovim nadzorom. V njihovem obroču se je znašlo mesto Debalceve, ki leži na glavni prometnici med uporniškima središčema Doneck in Lugansk. Iz Kijeva so sporočili, da so uporniki obkolili njihove sile v mestu.

V soboto je bilo v bombnem napadu na črnomorsko pristanišče Mariupol ubitih 30 civilistov, pri čemer je Kijev za napad obtožil upornike, ki naj bi skušali zasesti to strateško pomembno mesto na obali Azovskega morja, od koder vodi pot proti Krimskemu polotoku, ki si ga je pred letom dni priključila Rusija.

Uporniški voditelj Aleksander Zakarčenko je za smrt civilistov obtožil ukrajinsko vojsko, vendar zatrdil, da je namen upornikov obkoliti Mariupol.

Od izbruha nasilja aprila lani, ko so uporniki razglasili avtonomijo na ozemlju pokrajin Doneck in Lugansk, je bilo po ocenah ZN-a ubitih že več kot 5.000 ljudi, več kot milijon pa jih je razseljenih, od tega se jih je polovica umaknila čez mejo v Rusijo.

Na mizi predlog o novih sankcijah
Če so iz Evropske unije v preteklih tednih prihajali spravni toni in celo govorice o začetku pogovorov za omilitev sankcij proti Rusiji, če bi ta prispevala k ustavitvi spopadov v svoji zahodni sosedi, pa so se z izbruhom novega nasilja na mizi pojavili predlogi za zaostritev sankcij, ki so skupaj s padcem cen nafte močno prizadele rusko gospodarstvo.

Zaradi stopnjevanja spopadov v Ukrajini se bodo v torek na izrednem zasedanju zbrali zunanji ministri Evropske unije. Skupaj z evropskimi partnerji bodo odločitev o nadaljnjih ukrepih sprejele tudi ZDA, so sporočili iz Washingtona. Ameriški finančni sekretar Jack Lew je dejal, da imajo na voljo še "več orodij" za stopnjevanje pritiska na Moskvo.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je dejal, da je ofenziva upornikov spremenila razmere, zato mora Evropa ukrepati.

Moskva je zadnje napetosti obtožila Kijev, ki je po njenih besedah zavrnil njen predlog za umik težkega orožja s frontne linije in neposredna pogajanja z uporniki.

"Žal ukrajinske oblasti zavračajo miroljubno rešitev. Zavračajo politične napore," je dejal Putin skupini študentov v Sankt Peterburgu.

Rudarji na varnem
Skoraj 500 rudarjev na vzhodu Ukrajine, ki so danes ostali ujeti pod zemljo, ko je rudnik zadela granata in je ostal brez elektrike, je znova na varnem. Prezračevalni sistem deluje in nevarnosti ni več, rudarji pa so se sami vrnili na površje.

Drama je izbruhnila v premogovniku Zasjadko v Donecku. Enega največjih rudnikov v vzhodni Evropi je namreč zadela granata in zmanjkalo je elektrike. Obstajala je nevarnost, da bo nehal delovati prezračevalni sistem v rudniškem jašku, v katerem je bilo ujetih 496 rudarjev.