"Počaščen zaradi odločitve zaveznic v Natu, da moj mandat generalnega sekretarja podaljšajo za eno leto, do oktobra 2024," je zapisal.

"Čezatlantska povezava med Evropo in Severno Ameriko že skoraj 75 let zagotavlja našo svobodo in varnost, v vse nevarnejšem svetu pa je naše zavezništvo še pomembnejše," je dodal Stoltenberg.

Nekdanji norveški premier, ki je na čelu Nata od leta 2014, je zaradi ruske agresije nad Ukrajino že podaljšal mandat za eno leto, do oktobra letos.

Že konec prejšnjega tedna je več diplomatov pri Natu potrdilo, da je 31 držav članic doseglo soglasje, da 64-letniku podaljšajo mandat še za eno leto.

Predtem so dlje časa potekala težavna prizadevanja, da bi do vrha zavezništva v Litvi našli primernega naslednika. Nekateri potencialni kandidati, vključno z dansko premierko Mette Frederiksen in britanskim obrambnim ministrom Benom Wallaceom, naj ne bi imeli zadostne podpore za zasedbo položaja.

Wallace naj ne bi bil sprejemljiv za članice EU-ja, ker Združeno kraljestvo ni več v Uniji, medtem ko je bil argument proti danski premierki ta, da kot Stoltenberg prihaja iz ene od nordijskih držav.

Kot možen kandidat se je sicer omenjal tudi španski premier Pedro Sánchez, ki utegne po predčasnih volitvah sredi meseca izgubiti položaj na čelu vlade.

Nekatere države pa so bile zadržane do podaljšanja mandata, saj bo iskanje novega generalnega sekretarja prihodnje leto sovpadlo z dogovarjanjem o tem, kdo bo po evropskih volitvah zasedel najvišje položaje v EU-ju. Obstajali so tudi pomisleki, da bi na pogovore o Stoltenbergovem nasledniku vplivala kampanja pred predsedniškimi volitvami v ZDA prihodnjo jesen.

Stoltenberg je v preteklih mesecih večkrat dejal, da ga ne zanima vnovično podaljšanje mandata. V to je po navedbah virov, ki so mu blizu, privolil iz občutka dolžnosti, piše nemška tiskovna agencija DPA.

Deležen pohval zlasti iz ZDA

Zlasti iz ZDA je bil Stoltenberg deležen številnih pohval zaradi svojih vodstvenih lastnosti v času, ko se zavezništvo spoprijema z vojno v Ukrajini. Ameriški predsednik Joe Biden je prejšnji mesec dejal, da opravlja "neverjetno delo".

Norvežan velja za spretnega pogajalca, ki mu uspe pogosto najti kompromis med različnimi interesi članic, kar se je pokazalo predvsem v času, ko je bil na čelu ZDA Donald Trump in so v zavezništvu potekale ostre razprave glede zvišanja izdatkov za obrambno v evropskih članicah. Usklajeval je tudi odziv zavezništva na rusko agresijo na Ukrajino.

Že pred prvim podaljšanjem lani je sicer načrtoval vrnitev v domovino, kjer naj bi postal šef centralne banke.

Že zdaj je generalni sekretar Nata z drugim najdaljšim stažem. Dlje je bil na čelu zavezništva le Nizozemec Joseph Luns od leta 1971 do leta 1984.

Tradicionalno sicer generalni sekretar Nata prihaja iz Evrope, medtem ko je na čelu vojaškega poveljstva Američan.