Koalicijo Zavezništvo za Švedsko, ki ji je pripadlo 49,1 odstotka glasov, sestavljajo premierjeva Zmerna stranka, Stranka centra, Ljudska stranka in Krščanskodemokratska stranka. Opozicijo, ki naj bi dobila 45 odstotkov glasov, pa Socialdemokratska stranka, Zeleni in Leva stranka. To pomeni, da Reinfeldt kljub zmagi vendarle ni dobil večine v parlamentu.

Tudi vzporedne volitve, ki jih je objavila komercialna televizija TV4, je pokazala zmago vladajoče koalicije, in sicer z 48,2 odstotka glasov. Opozicija je dobila 46,4 odstotka, skrajna desnica pa nekaj več kot štiri odstotke, ki predstavljajo prag za vstop v parlament.

Desničarski Švedski demokrati bodo glede na izide pri oblikovanju prihodnje vlade imeli zelo pomembno vlogo. Med volilno kampanjo sta tako Reinfeldtova koalicija kot opozicija na čelu z Mono Sahlin zavrnila možnost sodelovanja s skrajno desnico. Z njenim prebojem v parlament se odpira prostor za preoblikovanje koalicij, morda celo nove volitve.

Na današnjih volitvah je svoj glas za nove predstavnike 349-članskega riksdaga lahko oddalo okoli 7,1 milijona od skupno 9,3 milijona Švedov.

Umiranje švedskega socialnega modela?
Podporo Reinfeldtu in njegovi vladi je okrepilo hitro okrevanje švedskega gospodarstva po svetovni finančni krizi, premier pa se lahko pohvali, da mu je v zadnjih štirih letih uspelo znižati davke na prihodke, spraviti v red socialne izdatke in prodati državne deleže v podjetjih.

Analtiki pravijo, da so Švedi na tokratnih volitvah odločali med okrnjeno državo blaginje z nižanjem davkov na dohodke in opozicijsko politiko, ki zagovarja večje obdavčenje najpremožnejših, s čimer bi se financiralo šole, bolnišnice in domove za starejše.

"Vsi vemo, da bolnim ne more iti bolje, če jih naredimo revnejše" je dejala voditeljica socialdemokratov, ki so vladali večino zadnjega pol stoletja in bili arhitekti švedskega modela socialne države.