Referendum je zadeval tiste potomce priseljencev, ki so se rodili v Švici, so mlajši od 25 let, so najmanj pet let obiskovali šolo v Švici, imajo dovoljenje za bivanje v državi, vsaj eden izmed starih staršev pa ima dovoljenje za stalno bivanje. Te pogoje izpolnjuje približno 25.000 mladih v državi z osmimi milijoni prebivalcev. Med njimi je skoraj 60 odstotkov Italijanov, sledijo pa ljudje z balkanskimi koreninami in turški državljani.

To, da je nekdo rojen v Švici, temu človeku namreč ne zagotavlja državljanstva, nešvicarski prebivalci pa morajo praviloma čakati 12 let, preden lahko zaprosijo za državljanstvo. Ob tem oblasti izvajajo teste in pogovore s prosilci, kar je lahko drago. Novi predlog bi vnukom priseljencev omogočil, da se izognejo delu teh birokratskih postopkov. V okviru postopkov, ki naj bi zagotavljali, da so novi državljani dobro vključeni v družbo, mestni sveti izvajajo razgovore s prosilci za državljanstvo. Med drugim jih vprašajo tudi, naj imenujejo lokalne sire in gore.

Zagovorniki predloga so opozarjali, da otroci tretje generacije priseljencev težje zaprosijo za državljanstvo, kot na primer tisti tujci, ki so se poročili z domačini. V tem primeru lahko oseba že po treh letih zakona zaprosi za državljanstvo. Podporniki ideje poenostavitve procesa pravijo, da je smešno od ljudi, ki so rojeni v Švici in tam živijo že vse življenje, zahtevati, da dokažejo, da so integrirani.

Kritiki, zlasti v Ljudski stranki (SVP), pa so bili zaskrbljeni, da bodo lahko nekoč v prihodnosti za državljanstvo zaprosili otroci oz. vnuki številnih beguncev, ki so v Švico prišli v času begunske krize. Nasprotniki tudi menijo, da bi lahko ta ukrep vodil k drugim, ki bi na koncu omogočili vsem nešvicarskim prebivalcem - ti predstavljajo 25 odstotkov prebivalstva - na lahek način pridobiti državljanstvo.

Nov poraz za islamofobno Ljudsko stranko
Vendar je SVP očitno doživel nov poraz na področju boja proti priseljevanju. Projekcije tudi kažejo, da so Švicarji izpolnili tudi oba pogoja za uveljavitev tega predloga - zanj je glasovala večina udeležencev referenduma v vsej državi in v večini od skupno 26 švicarskih kantonov.

Skrajno desna, islamofobna in protipriseljenska stranka SVP je sicer kot edina stranka nasprotovala predlogu, pred referendumom pa je vodila kampanjo, ki se je vrtela okoli islama in nacionalne identitete. Razširili so se tudi plakati, na katerih je prikazana ženska v nikabu, obraznem pokrivalu, pri čemer so oči odkrite. SVP ni uradno odgovoren za plakat, poroča Al Džazira, v odboru proti olajšani pridobitvi državljanstva, ki stoji za plakatom, pa je več članov SVP-ja, tudi na vodstvenih položajih.

V stranki sicer svarijo pred morebitno "islamizacijo" države in "izgubo švicarskih vrednot".

V zadnjih 30 letih so propadli trije poskusi olajšati pravila za pridobitev državljanstva.

"Ne" organizaciji OI
Švicarji so sicer na referendumu odločali še o reformi davkov za podjetja, ki pa naj bi jo zavrnili. Vlada naj bi si sicer prizadevala za odpravo davčnih privilegijev holdingov, ki ustvarjajo zaslužke predvsem v tujini. Tako si ti holdingi letno zmanjšajo davčne obremenitve za približno milijardo evrov.

Če Švica teh privilegijev ne bo odpravila, ji grozi, da se bo znašla na črnem seznamu davčnih oaz. Na to je Švicarje pred referendumom opozoril tudi direktor Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pascal Sain Amans. Švicarski volivci ga očitno niso poslušali.

Poleg tega so Švicarji zavrnili tudi željo vlade, da bi se država potegovala za organizacijo zimskih olimpijskih iger. To je bilo že drugič v zadnjih štirih letih.