Med Taylorjevo vladavino naj bi umrlo okoli 50.000 ljudi. Foto: EPA
Med Taylorjevo vladavino naj bi umrlo okoli 50.000 ljudi. Foto: EPA
Vojak v Liberiji
Fotografija iz leta 2003 prikazuje 9-letnega dečka, ki se je boril za sile Charlesa Taylorja. Foto: EPA

Osnutek je pripravila Velika Britanija in v njem zapisala, da Taylorjev pripor v Sierra Leoneju predstavlja veliko grožnjo stabilnosti in miru v Zahodni Afriki. Resolucijo naj bi Varnostni svet sprejel v začetku prihodnjega tedna.

Taylor je v 17 točkah obtožen vojnih zločinov, storjenih med državljansko vojno med letoma 1991 in 2002. Leta 2003 je odstopil, da bi končal 14-letno liberijsko državljansko vojno. V skladu z mednarodnim dogovorom je odšel v politično zatočišče v Nigerijo.

Liberija je pred tremi tedni od Nigerije zahtevala njegovo izročitev, vendar je iz svoje razkošne vile na jugu Nigerije izginil 48 ur po tem, ko je nigerijski predsednik Olesegun Obasanjo dovolil njegovo prijetje in izročitev Liberiji. V torek so ga med begom prijeli blizu meje s Kamerunom in ga vklenjenega v lisice prepeljali v Sierra Leone.

Strah pred nemiri
Tamkajšnje posebno sodišče ZN-a je nato zaradi strahu pred nemiri med njegovimi privrženci prosilo haaško sodišče za mednarodne zločine, da prevzame primer in Taylorja prepelje v tamkajšnji pripor. Prošnjo so že podprli v Veliki Britaniji, ZDA in v številnih drugih državah.

Medtem so na letališču v Miamiju aretirali njegovega 29-letnega sina Charlesa, državljana ZDA, in ga obtožili ponareditve potnega lista. Priletel je z otoka Trinidad, kjer je živel od leta 2003, ko je pobegnil iz Liberije. Tam je bil očetov zvesti pomočnik v njegovi vladavini, ki je trajala od leta 1977 do leta 2003.