Podoba 29-letnega Lukasa Gouwsa, ki povzema zgodbo 400 prebivalcev Coronation Parka, ki je bil med apartheidom prostor za piknike, zdaj pa je postal barakarsko naselje svetlopoltih revežev. Foto: Reuters
Podoba 29-letnega Lukasa Gouwsa, ki povzema zgodbo 400 prebivalcev Coronation Parka, ki je bil med apartheidom prostor za piknike, zdaj pa je postal barakarsko naselje svetlopoltih revežev. Foto: Reuters
Deljenje pomoči
Podoba, ki je bila v Južni Afriki še pred kratkim nemogoča. Temnopolti socialni delavci delijo pomoč v obliki hrane, oblačil in čistil svetlopoltim revežem. Foto: Reuters
Ann Le Roux
Ann Le Roux si pred 16 leti ni predstavljala, da bo skupaj z vnuki živela v prikolici in šotoru. Foto: Reuters
Zasilna cerkev
Na vsakem koraku je videti križe in svetopisemske izreke, ki pričajo o predani veri Burov kalvinizmu. Buri, potomci protestantskih Nizozemcev in Francozov, so tri stoletja vladali obširnim predelom Južne Afrike. Foto: Reuters

Zgodba 60-letne Ann Le Roux ponazarja tektonske spremembe, ki jih je doživela in jih še doživlja najpomembnejša država črne celine. Časi so se v Južni Afriki resnično spremenili, odkar je leta 1994 kot prvi temnopolti predsednik prisegel legendarni Nelson Mandela in je bilo konec 46-letnega z ustavo utemeljenega apartheida.

S koncem apartheida nova realnost
Z razpadom rasističnega sistema, ki je temeljil na suženjskem izkoriščanju brezpravne črnske večine, kar je belski večini omogočalo življenje na stopnji najrazvitejših držav na svetu, je "mavrična" država stopila na novo pot. Spremenjene gospodarske okoliščine so ponudile nove priložnosti za večinsko prebivalstvo, a so hkrati v revščino pahnile tudi del do takrat nedotakljivega belskega prebivalstva.

Iz belega bogastva v črno revščino
Gospa Le Roux je v roki držala orumenelo fotografijo s hčerkine svatbe, ki je potekala na njihovem domu v naselju Melville, ki še danes velja za eno uglednejših četrti v gospodarski prestolnici Južne Afrike. Šestnajst let pozneje Le Rouxova živi v prikolici in šotoru, ki si ga deli še s sedmimi drugimi prebivalci, med katerimi so tudi njena hčerka in štirje vnuki.

Nezakonito barakarsko naselje v parku Coronation v mestu Krugersdorp, ki leži zahodno od Johannesburga, ima okoli 400 prebivalcev, med katerimi so le trije temnopolti. Coronation Park je le eno izmed številnih naselij, ki so se razrasla v zadnjem desetletju in pol in v katera so se zatekli obubožani svetlopolti prebivalci.

Revnih 10 odstotkov južnoafriških belcev
Po vladni oceni se z revščino spopada 450 tisoč oz. 10 odstotkov svetlopoltih prebivalcev, od katerih se jih 100 tisoč bori za golo preživetje v podobnih taborih, kot je ta v provinci Gauteng. Za takšne razmere je kriva nova politika zaposlovanja. Med apartheidom je država poskrbela za udobne in dobro plača službe tudi za manj izobražene in sposobne svetlopolte ljudi, saj so imeli belci prednost pri zaposlovanju.

Politika se je zdaj spremenila in vladna afirmativna akcija zdaj favorizira večinsko temnopolto prebivalstvo, ki v povprečju še vedno živi veliko slabše kot belska manjšina, na slabšem pa je tudi pri izobrazbi. Gospa Le Roux, ki je tako kot velika večina naselja burskega rodu, je po nenadni smrti moža izgubila službo v mestni načrtovalski službi, kjer je delala 26 let. Ker ni dobila nove službe, je morala prodati hišo, po več selitvah pa je pristala v Coronation Parku. "Niso mi hoteli dati službe zaradi političnih razmer. Naša barva kože zdaj ni več prava barva v Južni Afriki," tiho razlaga Burinja.

Barake kljubujejo nogometnemu svetovnemu prvenstvu Mestne oblasti Krugersdorpa so želele park uporabiti za javno spremljanje tekem svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bo Južna Afrika kot prva afriška država gostila od 11. junija do 11. julija. Prebivalci so se organizirali in uspešno uprli, tako da za zdaj ostajajo na zemljišču, kjer je britanska vojska pred 120 leti imela enega izmed neslavnih koncentracijskih taborišč med drugo bursko vojno.

Z vero nad obup, alkohol in nasilje
Voda si ljudje grejejo na odprtih ognjiščih, elektrike in tekoče vode pa ni. S prahom prekriti otroci v cunjah se preganjajo naokoli, vmes tekajo podivjani psi in mačke. V eni roki starejših od 15 let so cigarete, pogosto pa jih v drugi spremlja steklenica žganja. Zaradi grožnje s selitvijo so izvolili "šerifa", ki je v zadnjih mesecih izselil najnasilnejše posameznike. "Afrikanerji" za bedo krivijo "obratni apartheid" in ostajajo zvesti predvsem veri. Kalvinizem, Sv. pismo in burski jezik so temelji svetlopoltih revežev Južne Afrike.

Razmerje med reveži 1:25 v korist temnopoltih Po trditvah sindikata Solidarnost (Solidarity) je v državi okoli 80 podobnih barakarskih naselij, v katerih živijo predvsem belci, a hkrati je tukaj še dva tisoč črnskih "slumov", v katerih se gnete nekaj milijonov ljudi, ki še niso prišlo do svobode in priložnosti, ki sta jih pred 16 leti obljubljala Mandela in takrat vladajoči Afriški nacionalni kongres.

Zgrožen tudi novi predsednik države
Med lanskoletnim predvolilnim bojem je bil nad revščino svetlopoltih sodržavljanov zgrožen in presenečen tudi trenutni predsednik države Jacob Zuma. "Velika revščina številnih temnopoltih prebivalcev ne pomeni, da lahko prezremo revščino svetlopoltih sodržavljanov," je takrat dejal Zuma, ki pa mu prebivalci Coronation Parka ne verjamejo. "Od te vlade ne bomo dobili hiš. Če bi bili temnopolti, še mogoče, toda mi smo beli."