Ko sta leta 1947 nastala muslimanski Pakistan in večinsko hindujska Indija, se je na pot čez mejo v obe smeri odpravilo 15 milijonov beguncev, ki so si želeli v novo nastalih državah ustvariti novo življenje. Vendar na milijone muslimanov ni nameravalo dovoliti, da bi jih novo nastala državna meja izločila iz edine države, ki so jo do tedaj poznali – Indije. Starejši muslimani v Indiji se še spominjajo kaosa nemirnega časa, ki je sledil nastanku dveh ločenih držav, za mlajše generacije indijskih muslimanov pa je delitev le dejstvo, ki se je zgodilo, dolgo preden so se rodili, in so bolj kot v preteklost usmerjeni v prihodnost.

Nehru se je bal za muslimane
Že med indijskimi prvimi volitvami leta 1952 je Jawaharlala Nehruja skrbela slaba reprezentativnost muslimanov v državni upravi Indije. Skrbi indijskega prvega premierja o drugi največji verski skupini in manjšini v državi so se izkazale za upravičene. Naslednje leto, leta 1953, se je sestala skupina intelektualcev, da bi ustanovili politično stranko muslimanov in razpravljali o nizki zastopanosti muslimanov na političnih položajih in v birokraciji. Več kot pol stoletja pozneje, ko Indija praznuje 60. obletnico samostojnosti, se ni dosti spremenilo.

Muslimani največja verska manjšina
Danes več kot 138 milijonov muslimanov predstavlja okoli 13,4 odstotka več kot milijardne Indije, po številu pa sta od njih večji le indonezijska in pakistanska muslimanska skupnost.

Indija je imela tri muslimanske predsednike, vendar ima predsednik v Indiji le ceremonialno vlogo. Bollywood in kriket, dve selkularni, vseindijski obsesiji, imata še vedno svoj delež muslimanskih zvezdnikov, kot so filmski igralci Shah Rukh, Aamir in Salman Khan, ter igralce kriketa, kot je Zaheer Khan. Tu pa je dobrih novic za indijske muslimane konec.

Nizek delež muslimanov v indijski javni upravi
Muslimani predstavljajo samo pet odstotkov zaposlenih v velikem indijskem vladnem aparatu; v Indijskih železnicah, največjem zaposlovalcu v državi, so zaposleni le štirje odstotki muslimanov.

Muslimanska skupnost še naprej predstavlja majhen delež zaposlenih v birokraciji in policiji – trije odstotki v močni Indijski civilni službi, 1,8 odstotka na zunanjem ministrstvu in štirje odstotki na policiji. V sodstvu dela le 7,8 odstotka muslimanov. Indijski muslimani so večinoma nepismeni in revni. 60-odstotna stopnja pismenosti med indijskimi muslimani je nižja od državnega povprečja, ki je 65-odstotno. Le polovica muslimanskih žensk zna brati in pisati. Četrtina muslimanskih otrok, starih med šest in 14 let, ni bila nikoli v šoli ali pa je pustila šolo.

Revščina in nepismenost indijskih muslimanov
31 odstotkov muslimanov živi pod indijsko mejo revščine, le malce bolje od najnižjih kast in plemen, ki ostajajo najrevnejši med revnimi. K bedi indijske muslimanske skupnosti dodatno prispevajo številne težave, ki se po mnenju strokovnjakov nanašajo na identiteto, varnost in nepristranskost. Zgodovinarji pravijo, da je ironično, da je veliko Indijcev verjelo zastraševalni politiki hindujskih nacionalistov o "politiki popuščanja" do muslimanov, ker se ta ni nikoli prevedla v večje družbeno-ekonomske ugodnosti za muslimane.

Zakaj torej toliko indijskih muslimanov ostaja nesrečnih po šestih desetletjih neodvisnosti? Po eni strani gre za skrajno brezbrižnost in nesposobnost indijske države, ki ni priskrbela enakih možnosti za dostop do zdravstvenih storitev, izobraževanja in zaposlovanja. V zadnjem času, ko so na oblast v Delhiju in posameznih državah prišli hindujski nacionalisti, se je pojavilo gibanje politične pristranskosti proti indijskim muslimanov.

Brez pravih voditeljev
Pomanjkanje srednjega razreda med indijskimi muslimani, ki bi skupnost vodili, je ohromila vizijo in napredek skupnosti. Posledično so na čelo skupnosti prišli demagogi, ki trdijo, da predstavljajo indijske muslimane.

Množične migracije ob ločitvi države in posledičnem nastanku Pakistana je skupnost oropal velikega človeškega potenciala – večina muslimanskih civilnih uslužbencev, učiteljev, zdravnikov in strokovnjakov je odšla v Pakistan. Zaradi pomanjkanja dobrih voditeljev je sodelovanje skupnosti v političnem procesu in vladi ostalo majhno – od 543 članov spodnjega doma indijskega parlamenta je 34 muslimanov.

Za slabo stanje krivi tudi slabi odnosi s Pakistanom
Prav tako je k "ranljivosti" muslimanske skupnosti prispeval slab odnos Indije in Pakistana ter ravnaje Pakistana z njegovimi manjšinami. Žalostno stanje indijskih muslimanov je povezano tudi s slabo kakovostjo vladanja, neenako družbeno ureditvijo in pomanjkanjem enakih priložnosti na severu Indije, kjer živi večina indijskih muslimanov.

Na jugu Indije je položaj verske manjšine nekoliko boljši, ker jim je predvsem zaradi kulturnih in družbenih gibanj izobrazba boj dostopna, samozaposlitev večja, od nje pa ima koristi večje število muslimanov. V državi Andra Pradesh je pismenih 68 odstotkov muslimanov, kar je celo nekoliko višje od indijskega povprečja, v Kerali in Tamil Nadu pa v šolo hodi 90 odstotkov muslimanskih otrok.

Če naj bo Indija "sekularna, stabilna in močna država", je nekoč rekel Nehru, "potem moramo najprej poskrbeti, da bodo naše manjšine obravnavane pravično."

T. V.