Boj Slovenije, da ne bi postala šesta članica evroobmočja, ki bo potrebovala mednarodno pomoč, je pred decembrsko objavo rezultatov stresnih testov bank dosegel vrhunec. Vlada vztraja, da lahko sama, ne da bi zaprosila za mednarodno pomoč, uredi državne finance. Ali ima prav, bo znano kmalu, piše The Economist na svoji spletni strani.

Britanski tednik ugotavlja, da ima Slovenija v nasprotju s Ciprom, ki je letos postal peta država, ki je potrebovala pomoč, sorazmerno majhen bančni sektor, a to je le slaba uteha, saj tri največje banke lahko delujejo le še ob napovedi skorajšnje dokapitalizacije.

Slaba posojila
The Economist poudarja, da so težave posledica slabih posojil podjetjem. Slovenska vlada želi velik del slabih posojil prenesti na državno slabo banko za mnogo manj, kot je njihova izvirna vrednost. Nastalo luknjo v bilancah bank bo zakrpala vlada. "Kar pa bo drago," opozarja britanski tednik.

1,2 milijarde evrov, kolikor jih je dala vlada v proračunu na stran, ne bo dovolj, ob tem pa so bili trgi obveznic do Slovenije zadnji dve leti zelo neprizanesljivi. Slovenska vlada se je morala zaradi tega zateči k nenavadnim manevrom, kot je bilo izposojanje v dolarjih namesto v evrih, in čeprav je javni dolg pod povprečjem držav z evrom, je z 22 odstotkov leta 2008 zrasel na 63 odstotkov letos.
Vlade so se upirale privatizaciji
A slovenske težave izvirajo tudi iz zgodovine, opozarja časnik. Počasneje kot katera koli druga nekdanja komunistična država je Slovenija odpravljala javno lastnino in največje banke so še vedno državne. Guverner centralne banke Boštjan Jazbec je pojasnil, da so Slovenci mislili, da obstaja tretja pot med centralno-planskim in tržnim gospodarstvom, vlade pa so se upirale privatizaciji.

Kot piše The Economist, Slovenija izvaja reforme za rešitev težav, ki pa so tudi pomemben znak politične odločenosti. Kako bodo trgi ocenili odločenost vlade, pa bo ključno v prihodnjih tednih. Če bo vsota, potrebna za dokapitalizacijo bank, dovolj verodostojna, da se jih sanira, in tudi tolikšna, da jo bo vlada zmogla, bi lahko stvari potekale, kot si želi premierka Alenka Bratušek. Zaupanje se bo lahko začelo vračati, kar bo Sloveniji zagotovilo cenejši dostop na trge obveznic.

A, kot opozarja The Economist, je slovensko gospodarstvo še naprej v težavah in poleg Cipra je Slovenija edina država v območju evra, ki bo po napovedih Evropske komisije tudi leta 2014 ostala v recesiji. In to bo še okrepilo učinek slabih posojil in obremenilo javne finance ne glede na rezultate stresnih testov, končuje.