"Po podatkih, ki se zdaj razjasnjujejo, so bili to baloni, ki se premikajo po zraku pod vplivom vetra," je vojaška uprava zapisala na Telegramu. Sporočili so še, da so bili baloni morda opremljeni s kotnimi odsevniki in izvidniško opremo.

Sorodna novica ZDA na kitajskem balonu našle senzorje. Baloni tudi nad Moldavijo in Romunijo.

"Namen izstrelitve balonov je bil verjetno zaznati in izčrpati našo zračno obrambo," so dodali in potrdili, da so se zaradi balonov v Kijevu vklopile sirene, ki opozarjajo na zračni napad.

Odkar je ameriška vojska nad ZDA sestrelila kitajski balon, so bili podobni baloni na ukrajinskem nebu opaženi že tretjič.

Balone nad Ukrajino pošilja Rusija, da bi pretentala ukrajinsko zračno obrambo, je le nekaj ur pred sestrelitvijo ocenil tiskovni predstavnik poveljstva ukrajinskih zračnih sil Jurij Ignat.

Po njegovih navedbah želi Moskva z "lažnimi tarčami" izčrpavati zaloge ukrajinske zračne obrambe. "Izvidniška brezpilotna letala, kot je orlan-10, Rusija zdaj uporablja bolj varčno. Pomislili so: 'Zakaj ne uporabimo teh balonov?' In zdaj jih uporabljajo," je za ukrajinsko televizijo dejal Ignat.

V torek so podobne balone zaznali tudi nad Romunijo in Moldavijo. Slednja je za dobro uro tudi zaprla svoj zračni prostor.

Rusija naj bi prebila ukrajinsko obrambo v Lugansku

Rusko obrambno ministrstvo je medtem zatrdilo, da so v pokrajini Lugansk dvakrat prebili ukrajinsko obrambno linijo. Natančne lokacije preboja niso sporočili.

"Med ofenzivo so se ukrajinske enote naključno umaknile na razdaljo do 3 km od predhodno zasedenih linij. Niti bolj utrjena druga sovražnikova obrambna linija ni mogla zadržati preboja ruske vojske," so zapisali na Telegramu.

Ukrajina: Nenehni napadi na vzhodu

"Napadi prihajajo v valovih iz različnih smeri. Toda tisti, ki širijo informacije, da naj bi se naše obrambne sile umaknile za črto administrativne meje Luganska – to ni skladno z resničnostjo," je sporočil guverner Luganska Sergij Gajdaj in dodal, da Rusija v Lugansk pošilja težko opremo in mobilizirane vojake.

Namestnica ukrajinskega ministra za obrambo Hana Maljar je pozneje sporočila, da ruske sile izvajajo nenehne napade na vzhodu Ukrajine. Razmere so po njenih navedbah napete, vendar ukrajinski sile za zdaj zadržujejo položaje.

Zelenski: Razmere v Bahmutu najhujše v Ukrajini

Rusija izvaja tudi nove topniške napade na Bahmut v sosednji pokrajini Doneck. Med spopadi v mestu Pokrovsk v Donecku je bila poškodovana stanovanjska stavba, pri čemer je umrl najmanj en človek, 12 pa je bilo ranjenih.

Razmere v Bahmutu in okolici so najtežje med vsemi kraji na ozemlju Ukrajine, je danes opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kljub temu pa je zatrdil, da ukrajinske sile še vedno nadzirajo mesto in uspešno zadržujejo napredovanje ruskih vojakov.

Zelenskega je v Kijevu obiskal švedski premier Ulf Kristersson, ki je poudaril, da bo Ukrajini še naprej zagotavljal največjo možno politično podporo, pri tem pa ne izključuje niti dobave bojnih letal. "Vendar pa hkrati priznavamo dejstvo, da za nadaljnje korake na tem področju potrebujemo mednarodno koalicijo," je še dodal.

Članice Nata bodo Ukrajini poslale 48 tankov

Članice zavezništva Nato so se na drugi dan zasedanja v Bruslju dogovorile, da v Ukrajino pošljejo 48 tankov leopard 2, je sporočil nemški obrambni minister Boris Pistorius.

Med temi tanki je tudi bataljon 31 starejših tankov tipa leopard 2 A4, katerih dobavo koordinira Poljska. Poleg tega bo Nemčija poslala še dodatnih 14 naprednejših tankov leopard 2 A6, Portugalska pa bo poslala še tri tovrstne tanke.

Članice Nata medtem skušajo pospešiti proizvodnjo streliva, saj Ukrajina dnevno izstreli 10.000 topniških granat, zaloge zahodnih zaveznic pa so prazne. "Stvari se dogajajo, vendar moramo proizvodnjo še pospešiti," je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

ZDA, Francija, Nemčija in Norveška so podpisale pogodbe za proizvodnjo streliva, ki bi članicam Nata omogočilo obnovitev lastnih zalog, hkrati pa bi še naprej oskrbovale Kijev, je dodal.

Generalni sekretar Nata je še poudaril, da dva odstotka BDP-ja za obrambne izdatke morata biti izhodišče in ne cilj. "Vse več držav za obrambo namenja vsaj dva odstotka BDP-ja, leto 2022 pa je bilo osmo zaporedno, ko so evropske zaveznice povečale svoje obrambne izdatke. Pričakujem, da se bo to nadaljevalo tudi letos," je dejal Stoltenberg.

Ministri razpravljali o sabotaži Severnega toka

Na srečanju so ministri članic razpravljali tudi o zaščiti podvodne kritične infrastrukture, potem ko sta bila septembra lani razstreljena plinovoda Severni tok. Švedske oblasti so po preiskavi sklenile, da je bila to sabotaža.

Vojaško vodstvo Nata so ministri zdaj pozvali, naj poda nasvete, kaj še storiti na tem področju. Nadaljnje odločitve bodo voditelji pretresali na julijskem vrhu v Litvi.

Rusija je medtem napovedala, da bo na zasedanju Varnostnega sveta ZN-a 22. februarja sprožila razpravo o sabotaži plinovodov.

Ameriški raziskovalni novinar Seymour Hersh, prejemnik Pulitzerjeve nagrade, je na svojem blogu zapisal, da je razstrelitev Severnega toka 1 in 2 izvedla ameriška vojska po ukazu predsednika Joeja Bidna. Bela hiša je zanikala navedbe kot "popolnoma napačne".

Paket obrambnih zmogljivosti za BiH

Ministri Nata so v Bruslju potrdili tudi paket za izgradnjo obrambnih zmogljivosti za Bosno in Hercegovino ter okrepljena paketa za Gruzijo in Moldavijo. Slovenski obrambni minister Marjan Šarec je posebej pozdravil odločitev glede BiH-a, saj sta varnost in stabilnost držav Zahodnega Balkana v slovenskem strateškem interesu.

ZN poziva k 5,6 milijarde dolarjev za humanitarne potrebe v Ukrajini

Združeni narodi so pozvali k zagotovitvi 5,6 milijarde dolarjev za letošnje humanitarne potrebe za 11,1 milijona ljudi v Ukrajini ter za 4,2 milijona ukrajinskih beguncev in države, ki jih gostijo v Vzhodni Evropi.

"Skoraj leto dni po začetku vojna v Ukrajini še vedno vsakodnevno in v osupljivem obsegu zahteva življenja, povzroča uničenje in razseljevanje," je dejal koordinator ZN-a za humanitarno pomoč Martin Griffiths.

Poudaril je, da morajo storiti vse, kar je mogoče, da dosežejo najtežje dostopne skupnosti, tudi tiste blizu bojne črte. "Trpljenja ukrajinskega ljudstva še zdaleč ni konec, še vedno potrebuje mednarodno podporo," je opozoril.

Agencije ZN-a bodo letos potrebovale 3,9 milijarde dolarjev za pomoč 11,1 milijona ljudem v Ukrajini in 1,7 milijarde dolarjev za zadovoljevanje potreb 4,2 milijona ukrajinskih beguncev in države, ki jih gostijo. Večina pomoči za begunce bo namenjena Poljski, ki je njihova glavna država gostiteljica v vzhodni Evropi, in Moldaviji, kamor mnogi begunci prehajajo, preden se odpravijo v druge evropske države.

Približno 86 odstotkov beguncev so ženske in otroci. Moški državljani Ukrajine med 18. in 60. letom starosti namreč ne smejo zapustiti države.

Visoki komisar ZN-a za begunce Filippo Grandi je v izjavi poudaril, da je Evropa dokazala, da je sposobna pogumnega skupnega ukrepanja za pomoč beguncem, da pa njene gostoljubnosti ne gre jemati kot nekaj samoumevnega. Pozval je k "stalni mednarodni podpori, dokler se begunci ne bodo lahko varno in dostojanstveno vrnili domov".

Združeni narodi so v pozivu za sredstva tudi opozorili, da je vojna v Ukrajini "močno vplivala na dostop Ukrajincev do sredstev za preživljanje in porušila stabilnost trga, zlasti v južnih in vzhodnih pokrajinah Ukrajine, kar je še poslabšalo trpljenje ljudi".

Po navedbah ZN-a so hrana in druge osnovne dobrine na večini območij pod nadzorom Kijeva "še vedno široko dostopne", vendar si jih številni ljudje brez gotovine, bonov ali pomoči "težko privoščijo". Veliko težje pa jih je dobiti na območjih, ki so pod stalnim obstreljevanjem.

Ukrajina se zaradi navzočnosti Rusije ne bo udeležila zasedanja Ovseja

Ukrajina se zaradi navzočnosti predstavnikov Rusije ne bo udeležila zasedanja Parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki bo 23. in 24. februarja, na obletnico ruskega napada na Ukrajino, potekalo na Dunaju.

Iz Ovseja so nedavno sporočili, da mora Avstrija vsem delegacijam izdati vizume za vstop v državo. Predtem so namreč delegacije 20 držav, med njimi tudi slovenska, Dunaj pozvale, naj predstavnikom Rusije zaradi napada na Ukrajino prepreči udeležbo na zasedanju.

Stališče Kijeva je v torek sporočil predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Štefančuk, v pismu trenutni predsednici skupščine, Švedinji Margareti Cederfelt, pa ga je dodatno pojasnil vodja ukrajinske delegacije Mikita Poturajev.

Spomnil je, da bo srečanje potekalo na obletnico ruske invazije v Ukrajini, in izrazil prepričanje, da bo ruska delegacija dogodek izkoristila za "upravičevanje agresije na Ukrajino" in "olepševanje vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih nad Ukrajinci", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

"Vse to bo spodkopalo integriteto parlamentarne skupščine in ogrozilo njeno jasno stališče do ruske agresije od leta 2014," je poudaril. Kot je dejal, v primeru ruske udeležbe na Ovseju ukrajinski predstavniki na njej ne bodo mogli sodelovati, enako "močno zaskrbljenost" zaradi ruske udeležbe pa so po njegovih besedah izrazile tudi delegacije drugih držav.

Litva je na primer sporočila, da bo srečanje bojkotirala. "Edina prava rešitev za ohranitev integritete skupščine, ki se zavzema za varstvo načel in zavez Ovseja, je preložitev zimske skupščine," je še dejal Poturajev.

Rusija za zdaj vztraja, da se bodo njeni predstavniki zasedanja udeležili.

Letošnja splošna razprava v okviru zasedanja Ovseja bo potekala pod geslom "Eno leto pozneje: Nadaljevanje ruske vojne proti Ukrajini". Predvideni so nagovori posebne predstavnice Ovseja za Vzhodno Evropo Daniele De Ridder, posebnega predstavnika za Ukrajino Reinholda Lopatke, posebnega predstavnika za politične zapornike Steva Cohena in posebnega poročevalca za vojne zločine v Ukrajini Johna Whittingdala.

Poročilo: Ruske sile prisilno selijo ukrajinske otroke

Ameriško zunanje ministrstvo je opozorilo na poročilo raziskovalnega inštituta univerze Yale, ki ga je financiralo ameriško zunanje ministrstvo in ki podrobno opisuje, kako ruske sile ukrajinske otroke prisilno selijo na območja pod svojim nadzorom.

Iz poročila izhaja, da naj bi od začetka vojne februarja ruske okupacijske sile tako preselile najmanj 6000 otrok.

"Nezakonita premestitev in deportacija zaščitenih oseb je huda kršitev četrte ženevske konvencije o zaščiti civilistov in pomeni vojni zločin. Dejstvo, da gre za premestitve in deportacije otrok, je nesprejemljivo. Rusija mora takoj ustaviti prisilne premestitve in otroke vrniti njihovim družinam ali zakonitim skrbnikom," je sporočilo zunanje ministrstvo.

V poročilu, ki ga je pripravil programski partner Yale Humanitarian Research Lab, je navedenih 43 objektov, v katere je ruska vlada preselila ukrajinske otroke, nekatere tudi več tisoč kilometrov stran od njihovih domov.

Poročilo vsebuje dokaze o sistematičnih prizadevanjih ruske vlade, da bi prekinila stike med odvzetimi otroki in njihovimi sorodniki doma v Ukrajini, preprečila vrnitev otrok v Ukrajino in jih prevzgojila. Opisuje tudi odvzem otrok iz Ukrajine in njihovo dajanje v posvojitev družinam v Rusiji.

Raziskava univerze Yale je identificirala več deset ruskih državnih uradnikov in drugih posameznikov, ki so vpleteni v prisilne selitve ukrajinskih otrok. Te selitve so po trditvah ameriškega zunanjega ministrstva dokaz, da želi Rusija zatreti ukrajinsko identiteto, zgodovino in kulturo.