Noriega je Panamo vodil med letoma 1983 in 1989 ter bil ob začetku vladanja ključni ameriški zaveznik, saj je bil med letoma 1968 in 1986 tajni agent Cie. Američani so ga izurili tudi v vojaških veščinah. Nato so Panamo napadle prav ZDA in zrušile tamkajšnjo vlado, Noriego pa so na Floridi zaradi obsodb o preprodaji mamil in pranju denarja zaprli za 21 let.

V svoji kriminalni karieri naj bi Noriega sodeloval tudi s preprodajalci mamil, kot je Pablo Escobar. Ob tem je bil znan tudi po strastnih domoljubnih govorih, pri katerih je vihtel mačeto. Imel je več luksuznih dvorcev in zbirko antičnega strelnega orožja, prirejal je razuzdane zabave z veliko mamili, znana pa je tudi njegova nenavadna zbirka plišastih medvedkov, preoblečenih v vojaške padalce, poroča New York Times.

Noriega je oblast nad Panamo prevzel leta 1983, ko se je razglasil za poveljnika oboroženih sil. Vse odtlej je dotedanji agent Cie igral na dveh straneh. Na eni strani je igral vlogo ameriškega zaveznika in obveščevalca ameriškim varnostnim agencijam, po drugi strani pa je prodajal politične skrivnosti ameriškim nasprotnikom.

Noriegova dvojna igra
Avtorja knjige V času tiranov (In the Time of the Tyrants), novinarja Richard M. Kosterin in Guillermo Sánchez, navajata primer, kako naj bi Noriega Američanom izdajal skrivnosti o Kubi, hkrati pa Fidelu Castru za potrebe kubanskih vohunov in obveščevalcev prodal več tisoč panamskih potnih listov, poroča New York Times.

Kamen spotike med Panamo in ZDA je nazadnje postal slavni Panamski prekop, ki so ga skupaj z ozkim pasom kopnega ob prekopu vse do leta 1999 upravljale ZDA.

Medtem je vse glasnejša postajala tudi Noriegova opozicija, ki je vrhunec nasprotovanja dosegla po mučenju in umoru dr. Huga Spadafore, ki je javno opozarjal na povezave med Noriego in kolumbijskimi karteli. Tudi Noriega je postajal vse bolj nasilen do svojih nasprotnikov in nadnje pošiljal svoje "dobermane", zloglasni protiprotestne enote.

Leta 1986 je ameriški senat odobril začetek preiskave proti Noriegi zaradi sumov o koruptivnosti, prirejanju volitev, umora in preprodaje mamil. Naslednje leto je ameriški kongres ustavil finančno in vojaško pomoč v državi, zaradi česar se je panamska ekonomija znašla v škripcih.

Panamski prekop kot kokainsko pristanišče
Leta 1988 so nazadnje na miamijskem sodišču Noriego obtožili preprodaje mamil in pranja denarja. Obtožili so ga, da je Panamski prekop spremenil v pristaniški center za kolumbijske ladje, ki so dovažale kokain za ZDA. Istega leta so v Panami izvedli državni udar, ki pa ni uspel.

Leta 1989 je Noriega razveljavil izide predsedniških volitev, po še enem neuspelem državnem udaru pa je sebe razglasil za vrhovnega vodjo države in napovedal vojno Združenim državam. Konec istega leta je panamska vojska v glavnem mestu Paname ubila neoboroženega ameriškega vojaka ter poškodovala in prijela še dva njegova kolega.

Vse to je bilo dovolj za predsednika Georgea Busha, da je napovedal invazijo na Panamo, ki se je – po kratkem azilu na vatikanskem veleposlaništvu – januarja 1990 končala z aretacijo Manuela Noriege, so še zapisali v New York Timesu.

Pozneje so Noriego obsodili tudi v Franciji, nato še v Panami zaradi umora, koruptivnosti in utaje davkov, poroča BBC.

Januarja so Noriego zaradi priprav na možgansko operacijo iz zapora izpustili v hišni pripor. Po operaciji so se pojavili zapleti zaradi krvavitev, vse odtlej je bil v bolnišnici. Njegovo smrt je uradno potrdil državni sekretar za komunikacijo Manuel Dominguez.