Mimi Reinhardt, takrat še Carmen Weitmann, je bila sama Judinja, a ker je govorila tekoče nemško in je znala stenografirati, je lahko delala v taboriščni pisarni.
Ena od njenih zadolžitev je bila tudi, da sestavi seznam omenjenih judovskih delavcev, na katerega je dodala tudi svoje ime.
Popis je pozneje postal znan kot Schindlerjev seznam, z njegovo pomočjo je bilo pred skoraj gotovo smrtjo rešenih več kot tisoč teh Judov, Mimi Reinhardt pa je pozneje postala Schindlerjeva tajnica.
Delavce sprva izkoriščal, nato jih zaščitil
Schindler, Nemec, ki je živel v takratni Češkoslovaški, je bil član nacistične stranke, a je spretno vrtel okoli prsta nemške vojaške oblasti, da bi tako zaščitil svoje judovske delavce, ki jih je sicer med vojno sprva izkoriščal za delo v svoji tovarni.
Leta 1944, ko se je ruska Rdeča armada pomikala proti Krakovu, so se Nemci umaknili, številne Jude v Plaszowu pa poslali v smrt v Auschwitz.
Schindlerju je uspelo nemške predstavnike prepričati, da judovske delavce v njegovi tovarni blizu Krakova premaknejo v drugo koncentracijsko taborišče na Češkoslovaškem, kjer da jih potrebujejo za proizvodnjo streliva. Med tistimi na vlaku oktobra 1944 je bila tudi Mimi Reinhardt.
Zaslovel šele po smrti
Schindler je umrl leta 1974 v revščini in obskurnosti, njegova zgodba je postala znana šele leta 1982, ko jo je v romanu Schindlerjev seznam popisal avstralski pisatelj Thomas Keneally, po katerem je Steven Spielberg leta 1993 posnel večkrat nagrajeno filmsko uspešnico.
Reinhardt je potrebovala kar nekaj let, da si je film ogledala. "Še vedno je bilo vse skupaj tako sveže zame. Preprosto nisem mogla. Nisem hotela tega podoživeti," je povedala za Haaretz.
Mimi Reinhardt sicer na Schindlerja ni gledala kot na svetnika. "Noben angel ni bil. Vedeli smo, da je esesovec. Bil je pripadnik najvišjih položajev. Ob večerih so popivali skupaj, ampak očitno ni mogel prenesti, kaj so počeli z nami. Nenehno je tvegal svoje življenje za to, kar je počel," je povedala.
Rešila tudi sina
Mimi Reinhardt je bila rojena kot Carmen Koppel 15. januarja 1915 na Dunaju. O njeni mladosti kaj dosti ni znano, razen da je študirala jezike in literaturo na dunajski univerzi. Do leta 1936 je bila že poročena in živela v Krakovu.
Zakoncema Weitmann se je leta 1939 rodil sin Sasha, ki sta ga pozneje pretihotapila na Madžarsko, kjer je med vojno živel pri sorodnikih, medtem ko so Carmen in moža aretirali in zaprli v krakovski židovski geto. Ko je njen mož skušal pobegniti, so ga ubili, njo pa poslali v taborišče v Plaszow.
Svojo vlogo ohranjala kot skrivnost
Po vojni se je znova združila s sinom, živela več let v Maroku, se drugič poročila z Albertom Reinhardtom in imela z njim hčerko Lucienne. Leta 1957 se je preselila v New York, kjer je živela 50 let.
Kot piše Washington Post, je ohranjala stike s preostalimi Judi s Schindlerjevega seznama, a ni neznancem nikdar razlagala o svojem preteklem življenju.
Njena hčerka je umrla leta 2000, njen mož leta 2002, leta 2007 pa se je preselila v Izrael, kjer je njen sin delal kot profesor sociologije. Šele tam, ko je judovska agencija za preseljevanje opravila z njo pogovor o njenih vojnih izkušnjah, se je razkrila njena naveza s Schindlerjem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje