Volišča so se odprla ob šestih, zaprla pa se bodo ob 17. po lokalnem času. Nekateri Kenijci so več ur čakali, da so lahko oddali glas, zato naj bi bila udeležba precej visoka. Po javnomnenjskih anketah naj bi novo ustavo podprlo okoli 60 odstotkov volivcev.

Nova ustava je del reformnega procesa, katerega cilj je preprečiti nove etnične spopade, ki so izbruhnili po predsedniških volitvah leta 2007, ko je bilo ubitih več kot 1.300 ljudi. Predvideva tudi ustanovitev dvodomnega parlamenta in številne druge spremembe. Poznavalci so prepričani, da bo prenos dela pristojnosti z izvršne na zakonodajno oblast zmanjšal interes za predsedniški položaj.

Spori za zemljo
V preteklosti je imelo namreč vsako pleme, ki je dobilo nadzor nad predsedniško palačo, od tega velike koristi. To je bilo tudi jedro spora po predsedniških volitvah pred tremi leti, ko je premier Raila Odinga iz plemena Luo predsedniku Mwaiju Kibakiju iz plemena Kikuyu očital, da je do zmage prišel s prevaro.

Novi ustavi nasprotujejo krščanske cerkve in nekateri politiki, med njimi minister za visoko šolstvo William Ruto in nekdanji predsednik Daniel Arap Moi, oba iz plemena Kalenjin. Cerkve se z besedilom ne strinjajo, ker legalizira splav iz zdravstvenih razlogov in priznava muslimanska sodišča, ki se sicer ukvarjajo predvsem z družinskimi zadevami.

Kibaki pozval k mirnemu referendumu
Pereče vprašanje je tudi zemljiška reforma. Nova ustava predvideva prerazporeditev zemlje in podeljuje parlamentu pristojnost, da določi najmanjšo in največjo površino, ki je lahko v zasebni lasti. To naj bi razrešilo zgodovinske krivice, ki so nastale zaradi veleposestniških družin in podeljevanja velikih zemljišč po plemenskem ključu.

Predsednik države Kibaki je sodržavljane pozval k mirni izvedbi referenduma in dejal, da je to "odločilni trenutek" v zgodovini države. "Tudi po referendumu pa objemimo drug drugega kot bratje in sestre," je dejal Kibaki, ki tako kot premier Odinga podpira spremembe.