Žrtve dogodka so bile posledica, kolikor je moč oceniti glede na razpoložljive slike, sekudarne eksplozije protipehotne mine usmerjenega delovanja. Eksplozija rakete izstreljene iz večcevnega raketnega sistema Grad BM-21 je očitno ob eksploziji sprožila detonacijo protipehotne mine usmerjenega delovanja MON-50, katere so ukrajinske sile uporabljale za zaščito svje nadzorne točke, je ocenil obramboslovec Klemen Grošelj.

Spopadi med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko so se v zadnjem tednu na vzhodu Ukrajine znova zaostrili, tokratni napad pa je eden najbolj smrtonosnih napadov na civiliste od dogovora o prekinitvi ognja med Kijevom in separatisti na vzhodu Ukrajine, ki so ga podpirali 5. septembra. Lokalne oblasti so že uvedle preiskavo napada, cesta med Doneckom in Mariupolom pa je zaprta.

Ukrajinski general Bogdan Bondar je v parlamentu dejal, da so separatisti streljali iz stanovanjske četrti in hoteli tako provocirati vladne sile, da bi streljale na civiliste. Visoki predstavniki separatističnih oblasti pa so zanikali vpletenost v napad. Kot je dejal Andrej Purgin, so njihovi položaji predaleč, da bi z raketo lahko dosegli kraj napada.

Poškodovali kontrolni stolp na letališču
Med vnovičnimi spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti je bil dokončno uničen stolp za nadzor letalskega prometa na letališču v Donecku. Spopad za letališče traja že nekaj mesecev, saj ga imata obe strani za strateško pomembnega, a je zdaj večinoma v ruševinah. Kot je poročal BBC, je postal kontrolni stolp simbol upora Ukrajine proti proruskim upornikom.

Brez datuma za končanje ukrajinskega konflikta
Zunanji ministri Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije so ponedeljkovo srečanje v Berlinu končali brez dogovora o datumu vrha voditeljev svojih držav, na katerem naj bi se dogovorili o končanju ukrajinskega konflikta. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je upal, da bo vrh, na katerem bi podpisali mirovni sporazum, potekal že ta četrtek v Astani v Kazahstanu, a so ministri le potrdili svojo zavezanost čimprejšnji in vsestranski mirni rešitvi krize.

Ministri so v skupni izjavi zapisali, da je temelj za rešitev konflikta septembrski dogovor iz Minska, ki ga morajo v polnosti uresničiti vse strani. Zavzeli so se za to, da se z namenom napredka pri uveljavljanju prekinitve ognja v prihodnjih dneh sestane kontaktna skupina za Ukrajino. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je sporočil, da so imeli s kolegi Sergejem Lavrovom, Pavlom Klimkinom in Laurentom Fabiusom odprt razgovor, a da še vedno obstajajo razlike v mnenjih in da je treba pogoje za mirovni vrh še določiti.

Lavrov je pri tem ponovil stališče Moskve, da morajo ukrajinska vlada in proruski separatisti začeti neposreden dialog in se pogovarjati o ustavnih reformah. "Brez tega bo težko doseči dogovor," je dejal. Kontaktna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki Rusije, Ukrajine in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), se je v preteklosti že srečala z voditelji separatistov, a predstavniki ukrajinske vlade niso hoteli sodelovati. Na srečanja so poslali nekdanjega predsednika Leonida Kučmo.

Ponedeljkovo srečanje zunanjih ministrov je veljalo kot zadnja možnost za dogovor o vrhu voditeljev. Francija in Nemčija sta se že v uvodu na Porošenkovo napoved srečanja odzvali zadržano, češ da je treba najprej doseči bistven napredek glede prekinitve ognja.