Iraške sile, šiitske milice in kurdske pešmerge so združili moči, da bi osvobodili mesto Amerli, ki je na območju južnega Kurdistana v Iraku in ga že dva meseca oblegajo pripadniki Islamske države.

Kirkuk pred pol stoletja kurdsko mesto
V Amerliju je ujetih kakih 15 tisoč Turkmencev, etične šiitske manjšine. Več sto tisoč pripadnikov Turkmencev sicer živi tudi v Kirkuku. Mesto na obsežnih in bogatih naftnih poljih je bil dolgo želja Kurdov, ki zdaj v njem tudi vladajo. Kirkuk je zdaj obiskala ekipa RTV Slovenija, novinarka Karmen Švegl in snemalec Gunnar Willum.

Islamska država, ki si je prisvojila dobršen del severa Iraka, je prizanesla Kirkuku. Mesto, ki je bilo še do nedavnega v rokah iraške vojske, že od sredine junija trdno nadzorujejo kurdske pešmerge, kar predstavlja kamen spotike z vlado v Bagdadu.

Sadamov režim prinesel arabizacijo
Leta 1957, ko so nazadnje dokaj objektivno v Iraku preštevali prebivalstvo, je bil Kirkuk resda večinsko kurdsko mesto. Turkmenska manjšina je predstavljala dobro petino prebivalstva, Arabcev je bilo le 25 odstotkov. Kar se je proti koncu preteklega stoletja bistveno spremenilo. Režim Sadama Huseina je med procesom arabizacije več deset tisoč kurdskih družin prisilno preselil, številne tudi razlastil.

Kurd Džalal pripoveduje: "Naredili so nove soseske, kamor so začeli naseljevati Arabce. Sadam je vsaki družini dal po deset tisoč dinarjev in potem še vsak mesec 80, da so se preselili sem. Arabci so lahko tu počeli, kar so hoteli."

Pod Kurdi vsaj na varnem
Omar iz Tikrita, Sadamovega rojstnega kraja, je eden izmed prišlekov. Tri leta je bil star, ko se je družina preselila v Kirkuk. Dobili so stanovanje, starši službo, žal mu je za Kurde, ki so ostali brez vsega. "Dobili smo, kar smo potrebovali, ni bila naša izbira. Kurdi zdaj dobro vladajo, ampak jaz sem za enoten Irak, a kaj ko vse južneje od Kirkuka spominja prej na Iran," je bil odkrit Omar in s tem priznal, da je avtonomni in skorajda že de facto neodvisni Kurdistan najvarnejši predel Iraka.

Stoletja živeli drug ob drugem
Na severu Iraka pa že od 7. stoletja živijo tudi pripadniki turkmenske manjšine. Številni so prišli kot vojaki, v času Sulejmana Veličastnega kot trgovci in tudi birokrati. "Nekoč smo tukaj skupaj živeli Kurdi in Turkmenci, že več kot tisoč let smo tukaj, bilo je eno samo arabsko pleme, ki so tukaj domorodci. Vsi drugi so prišli pozneje, ko so jih tu naselili," razlaga Turkmenec Hanif.

Kurdi so si skušali Kirkuk znova prisvojiti že takoj po padcu Sadamovega režima, a je bila tudi šiitska vlada v Bagdadu nepopustljiva. Kirkuk namreč leži na črnem zlatu, nafto tu črpajo že sedemdeset let in vsak dan proizvedejo skoraj polovico celotnega izvoza iraške nafte.

"Jeruzalem" na morju črnega zlata
Ko je tedaj še ISIS 10. junija na severu Iraka zavzel Mosul, drugo največje mesto v državi, se je iraška vojska sesula in zbežala, tudi iz Kirkuka. Kurdi so izkoristili priložnost, saj so že imeli položaje na obrobju mesta, in povsem prevzeli nadzor nad mestom, ki velja za kurdski Jeruzalem. Po dogovoru o kurdski avtonomiji bi moral o usodi Kirkuka odločati referendum, a v zadnjem desetletju niso izvedli niti še popisa prebivalstva, ki bi bil podlaga za volilne imenike.

Zdaj so Kurdi ob ameriški zračni pomoči in novi zahodni oborožitvi ustavili napredovanje Islamske države, a hkrati tudi utrdili nadzor nad Kirkukom, kar bo najbrž v prihodnosti še trd oreh za dogovor med Bagdadom in Irbilom.