Skupino Brics sestavljajo države v razvoju, ki so najhitreje rastoče na svetu, to pa so Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika, ki se zasedanja letos udeležuje prvič. Voditelji, brazilska predsednica Dilma Rousseff, ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, indijski premier Manmohan Singh, kitajski predsednik Hu Džintao in južnoafriški predsednik Jacob Zuma, so na južnokitajski otok Hajnan pripotovali že v sredo in opravili številna dvostranska srečanja.

"Finančni sistem ni več reprezentativen"
Voditelji držav so v sklepni izjavi po zasedanju, ki so jo poimenovali deklaracija iz Sanye, poudarili potrebo po njihovem večjem vplivu, kjer so kot nujno označili čim hitrejšo vključitev Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, pozvali pa so tudi k nekaterim spremembam svetovnega finančnega sistema, saj trenutni sistem ni več reprezentativen. "Vodilne strukture mednarodnih finančnih institucij bi morale odsevati spremembe v svetovnem gospodarstvu ter tako okrepiti vlogo rastočih gospodarstev in držav v razvoju," so zapisali v deklaraciji.

Pet voditeljev je izpostavilo, da je gospodarska kriza razkrila nezadostnost in pomanjkljivosti trenutnega monetarnega sistema, ki še vedno temelji na ameriškem dolarju. Brics je Mednarodni denarni sklad tako pozval, naj razširi možnost uporabe posebnih pravic črpanja (SDR), rezervnih sredstev, ki jih je sklad dodelil svojim članicam za povečanje obstoječih rezervnih sredstev, zavzeli pa so se tudi za oblikovanje širšega mednarodnega rezervnega valutnega sistema, ki bi zagotavljal "stabilnost in varnost".

Na zasedanju so voditelji poudarili željo tudi po večjem vplivu držav v razvoju v mednarodnih organizacijah, predvsem v Varnostnem svetu Združenih narodih, kjer imata stalni sedež samo Rusija in Kitajska.

Prizadevali so si za omejitev nasilja v Libiji
Voditelji so govorili tudi o razmerah v Libiji, kjer so poudarili, da bi se morali izogniti uporabi sile v Libiji in drugod v arabskem svetu. "Naše mnenje je, da bi se bilo treba uporabi sile izogniti," so zapisali v skupni izjavi in dodali, da bi morale "vse strani nesoglasja rešiti z mirnimi sredstvi in z dialogom, v katerem bi morali Združeni narodi in regionalne organizacije odigrati svojo vlogo".

Južnoafriška republika je bila edina med državami Brics, ki je v Varnostnem svetu podprla resolucijo o vzpostavitvi območja prepovedi poletov nad Libijo in odobrila uporabo "vseh nujnih ukrepov" za zaščito libijskih civilistov, preostale štiri države skupine pa so izrazile zaskrbljenost, da bo vojaško posredovanje terjalo žrtve med civilisti.

JAR novinka v družbi hitro rastočih
Brics je termin, ki so si ga izmislili, da bi poudarili podobnosti Brazilije, Kitajske, Indije in Rusije pri njihovem razvoju in gospodarski rasti. V vseh štirih državah skupaj živi kar 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, skupaj pa so zaslužni za kar petino svetovne gospodarske rasti.

Južnoafriške republike vse do letos ni bilo v tej skupini, kot poroča BBC, pa so številni analitiki presenečeni, da so v svoj krog omenjene štiri države povabile tudi JAR, saj je v primerjavi z drugimi državami precej majhna, njeno gospodarstvo pa ni tako močno. "Več drugih držav bi si zaslužilo, da bi sodelovale v Bricsu, npr. Turčija, Indonezija, Mehika, Južna Koreja, tudi Savdska Arabija ali Poljska," so zapisali pri BBC-ju.

Singh: Časa za počitek ni
Indijski premier Manmohan Singh je povedal, da je okrevanje svetovnega gospodarstva odvisno predvsem od uspeha držav skupine Brics. "Zadovoljni smo z rastjo naših gospodarstev, a ne smemo počivati. Razvoj dogodkov v Aziji in Severni Afriki, predvsem katastrofa po potresu na Japonskem in nemiri v arabskem svetu, je pokazal, da okrevanje svetovnega gospodarstva nikakor ni zagotovljeno," je še povedal Singh in dodal, da so se voditelji odzvali njegovemu vabilu in bo zasedanje skupine Brics naslednje leto v Indiji.