Kot je po seji komisije izvedela nemška tiskovna agencija dpa, na seznamu dva tisoč vohunskih ciljev, ki jih je BND izločil leta 2013 po razkritjih nekdanjega sodelavca NSA-ja Edwarda Snowdna, ni nobenega podjetja, kar bi lahko pomenilo, da je obseg gospodarskega vohunjenja NSA-ja s pomočjo BND-ja manjši, kot so doslej domnevali.

Kritiki namreč BND-ju očitajo, da je pomagal NSA-ju pri vohunjenju za nemškimi ali drugimi evropskimi podjetji.

Nemški poslanci seznama na današnji seji niso videli, saj nemška vlada pred posredovanjem seznama čaka na zeleno luč ameriške strani. Prav tako ni znano, ali so na seznamu okoli 40.000 iskalnih kriterijev NSA-ja, ki je nastal leta 2008, nemška ali evropska podjetja.

Nemški notranji minister Thomas de Maizeiere je pred začetkom seje komisije dejal, da bo o posredovanju seznama odločala vlada kot celota. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem že opozorila na posvetovanja z ZDA, medtem ko je namestnik kanclerke Sigmar Gabriel zahteval, da parlamentarci čim prej dobijo vpogled v dokumente.

Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je izjavil, da bo ustrezna odločitev sprejeta po koncu posveta z ameriškimi partnerji. "Ne morem vam povedati, ali bo to jutri ali kak drug dan," je še dejal.

Sodelovanje med BND-jem in NSA-jem se je začelo po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 na podlagi dogovora med državama, da bodo nemški obveščevalci v Evropi za NSA med drugim prisluškovali telefonskim pogovorom in analizirali elektronska sporočila s ciljem boja proti terorizmu.

Nemški Bild je pred kratkim objavil novico, da so Američani vohunili tudi za evropskimi podjetji, med drugim za Airbusom, in da je urad nemške kanclerke Angele Merkel od leta 2008 vedel za to, a se ni odzval.