Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V senci ukrajinske krize se je nedavno odvil vrh Evropske in Afriške unije, ki se je zaključil z najavo resetiranja odnosov in vzpostavitvijo novega partnerstva z južno evropsko sosedo, kjer zdaj namesto velikih besed pričakujejo konkretna dejanja.
Prva pogajanja med Moskvo in Kijevom po začetku ruske agresije na Ukrajino so se končala po šestih urah s sklepom, da se pred drugim krogom pogovorov delegaciji obeh strani vrneta na nadaljnja posvetovanja v svoji prestolnici.
EU bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji prvič financiral nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri Unije so se dogovorili, da za to namenijo 450 milijonov evrov. Medtem EU prepoveduje vse ruske medije v državni lasti.
V Berlinu se je več kot 100.000 ljudi udeležilo shoda v znak solidarnosti z Ukrajino. Številni protestniki so bili oblečeni v modro-rumene barve ukrajinske zastave, in pozivali h koncu vojne. Protesti so odvili tudi po številnih drugih mestih po svetu.
Napad Rusije na Ukrajino spreminja evropsko zunanjo, obrambno in energetsko politiko. Nemčija bo zdaj dva odstotka BDP namenila za obrambo, oboroževala bo ukrajinsko vojsko, poiskala alternativne vire energije. Spremembe je kancler Scholz sprejel čez noč.
Zahodne zaveznice, vključno z Evropsko komisijo, so dosegle dogovor o nizu novih finančnih sankcij proti Rusiji. Te vključujejo tudi izključitev določenih ruskih bank iz plačilnega sistema SWIFT. Kaj ta je in kaj bi pomenila izključitev Rusije iz njega?
Evropska komisija po ruskem napadu na Ukrajino pričakuje več kot sedem milijonov razseljenih Ukrajincev znotraj in zunaj države, je povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Iz Ukrajine je do zdaj zbežalo že 368.000 ljudi.
Kijevski župan Vitalij Kličko je zanikal, da je Kijev obkoljen in da je evakuacija ljudi onemogočena. Dejal je, da gre za dezinformacije, ki jih širi Kremelj.
V Nemčiji velik obrat: potem ko so še pred kratkim vztrajali, da ne bodo prodali orožja Ukrajini, saj imajo politiko, da na vojna območja ne pošiljajo orožja, Berlin zdaj pošilja večje količine orožja v Kijev.
Še preden so ruski tanki zapeljali na ukrajinsko ozemlje, so iz Ukrajine že poročali o kibernetskih napadih na vladne in bančne strani. Po sami ruski invaziji pa je hekerska skupina Anonymous napovedala "kibernetsko vojno" proti Putinovi administraciji.
"V Rusiji ni svobodnih medijev, močna je vloga države v gospodarstvu, vezi med vojsko in političnim vrhom so močne, vse to so bile značilnosti Nemčije v 30. letih," pravi politični analitik Sergej Sumlenni.
ZDA so uvedle sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu, obrambnemu ministru Sergeju Šojguju in vodji generalštaba Valeriju Gerasimovu. Varnostni svet ZN-a ni sprejel resolucije, Rusija je dala veto.
Po napadih po vsej Ukrajini ruske sile zdaj iz različnih smeri pritiskajo na prestolnico Kijev. V kraju Vasilkiv, približno 30 kilometrov južno od Kijeva, kjer je vojaško letališče, so odjeknile močne eksplozije.
Med številnimi Ukrajinci, ki so se znašli sredi vojne, je še kakšnih 10 slovenskih državljanov, ki skušajo priti na varno. Iz zaklonišča v Kijevu se nam je spet oglasil Konstantin Konoval Nikolajevič, iz države se skuša prebiti Anže Jereb z družino.
Po ruskem napadu na Ukrajino so nasprotovanje vojni izrazili tudi v številnih mestih po Rusiji, solidarnostni shodi pa so potekali po številnih mestih v Evropi in svetu, tudi v Ljubljani in Mariboru.
Medtem ko ukrajinsko veleposlaništvo v Sloveniji prosi za pomoč in poziva k ostrim ukrepom proti Rusiji, rusko veleposlaništvo trdi, da Moskva z operacijo "ščiti ruske državljane pred tistimi, ki so Ukrajino vzeli za talca". Sankcij se ne bojijo.
Evropska unija je na seznam posameznikov, proti katerim je uvedla sankcije, uvrstila tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Enako so storili v Londonu, Washingtonu in Ottawi.
V luči ruskega napada na Ukrajino se je v Evropi povečala zaskrbljenost zaradi nove begunske krize. Medtem je slovenski minister Aleš Hojs potrdil, da Slovenija že vzpostavlja begunske centre, begunce so pripravljene sprejeti tudi druge države.
Ruske enote so se prvič od začetka invazije kratko spopadle z ukrajinskimi silami v samem Kijevu. Proti prestolnici prodirajo močnejše sile, mesto se pripravlja na morebitne nočne letalske napade.
"Putin je agresor. Putin je izbral to vojno. In zdaj bodo on in njegova država nosili posledice," je v odzivu na ruski napad na Ukrajino dejal predsednik ZDA Joe Biden. EU medtem uvaja nove sankcije, Moskva pa je sporočila, da bo nanje ostro odgovorila.
Neveljaven email naslov
