"Razpravljali bomo, kako povečati našo misijo urjenja. Trenutni cilj je izuriti okoli 60.000 vojakov. Ta cilj bomo povečali," je ob prihodu na zasedanje v Bruslju napovedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. Dodal je, da bo novi cilj misije urjenja, ki poteka na Poljskem in v Nemčiji, predstavil na novinarski konferenci po zasedanju.
Po Borrellevih besedah so se obrambni ministri članic EU-ja dogovorili, da bo urjenje ukrajinskih sil potekalo čim bližje Ukrajini, ne pa tudi v njej.
"Urjenje ukrajinskih vojakov v Ukrajini bi morda bilo ustreznejše. Nekatere članice so bile pripravljene to sprejeti, druge pa so bile zadržane. Nazadnje smo se odločili, da bo urjenje potekalo kar se da blizu Ukrajini, ne pa na njenem ozemlju," je povedal Borrell.
Dodal je, da urjenje v Ukrajini morda ni tako odločilno, saj so članice, ki so precej stran od te države, zelo uspešne pri urjenju ukrajinskih vojakov in so jih že veliko izurile.
So se pa ministri po Borrellevih besedah strinjali z vzpostavitvijo centra za usklajevanje urjenja v Kijevu, da bo urjenje učinkovitejše.
Prav tako so podprli njegov predlog, da v okviru misije do konca leta usposobijo dodatnih 15.000 vojakov. V nekaj manj kot dveh letih trajanja misije so jih 60.000, je povedal Borrell.
Obrambna ministra Švedske Pal Jonson in Estonije Hanno Pevkur sicer ob prihodu na zasedanje nista izključila možnosti, da bi urjenje potekalo tudi v Ukrajini, vendar pa sta poudarila, da mora biti ta odločitev soglasna. Pevkur je dejal, da je pomembnejše, da Unija Ukrajini zagotovi, da lahko izuri toliko vojakov, kolikor je treba.
Po četrtkovi razpravi zunanjih ministrov so danes ministri, pristojni za obrambo, govorili o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo. Razpravljali naj bi tudi o zamudah pri dobavah orožja, na katere je v četrtek opozoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Pričakovati je, da bo obrambni minister Rustem Umerov danes ponovil poziv k hitrejšim dobavam orožja, predvsem sistemov zračne obrambe.
Kijev prav tako še naprej poziva zahodne zaveznice, naj odpravijo omejitve glede uporabe dobavljenega orožja za napade na ruskem ozemlju. Najbolj zadržana sta London in Washington, ki je sicer nekoliko omilil omejitve.
Med članicami EU-ja pa je glede uporabe svojega orožja za napade na ruskem ozemlju še naprej zadržana Italija. Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem načeloma podprl možnost, da Kijev dobavljeno orožje uporablja za napade na vojaške cilje v Rusiji, a mu Pariz orožja, ki bi to omogočalo, doslej ni dobavil.
Borrell je ponovil, da je odločitev o odpravi omejitev v rokah držav članic. Vendar pa sam meni, da ukrajinski napadi na položaje, od koder Moskva izvaja napade na Ukrajino, ne pomenijo, da je dobaviteljica orožja v vojni z Moskvo.
S tem se strinjajo tudi obrambni ministri Švedske Jonson, Estonije Pevkur in Nizozemske Ruben Brekelmans, ki menijo, da lahko Ukrajina v okviru samoobrambe napada tudi cilje na ruskem ozemlju. Pri tem mora upoštevati mednarodno pravo.
Neformalni srečanji zunanjih in obrambnih ministrov, na katerih sicer ne morejo sprejemati odločitev, bi morali po prvotnih načrtih v teh dneh potekati na Madžarskem, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja. Vendar pa se je Borrell zaradi t. i. mirovne misije madžarskega premierja Viktorja Orbana, v okviru katere je ta v začetku julija obiskal tudi Moskvo, odločil, da ministre namesto tega povabi v Bruselj.
Zaradi ruskih napadov Ukrajina ustavila delovanje štirih reaktorjev
Med močnim ruskim zračnim napadom v ponedeljek so morale ukrajinske oblasti iz omrežja izključiti tri reaktorje v jedrski elektrarni Rivne. Zaradi tega se je okrepila proizvodnja v jedrski elektrarni na jugu Ukrajine, a so morali zaradi nihanja napetosti v omrežju pozneje izklopiti enega od reaktorjev te elektrarne, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
"Zelo sem zaskrbljen zaradi vse večje ranljivosti ukrajinske energetske infrastrukture in morebitnega vpliva, ki bi ga to lahko imelo na varnost delujočih jedrskih elektrarn v Ukrajini," je dejal generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko varnost IAEA Rafael Grossi.
Rusija je z bombardiranjem že uničila ali poškodovala številne termo in hidroelektrarne. Jedrskih elektrarn, ki so pod ukrajinskim nadzorom, ni napadala, vendar nanje vplivajo nihanja v električnem omrežju. Največja ukrajinska jedrska elektrarna v Zaporožju je sicer pod nadzorom ruskih sil in ne deluje. Grossi je napovedal nov obisk jedrske elektrarne v Zaporožju.
V mestu Sumi ubita dva človeka, v Harkovu šest
V napadu na mesto Sumi na severovzhodu Ukrajine v zgodnjih jutranjih urah sta bili ubiti dve ženski, še osem ljudi je bilo ranjenih v napadu, ki je povzročil požar, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo regionalno tožilstvo.
Sumi leži ob meji z rusko Kursko oblastjo, kjer so ukrajinske sile 6. avgusta začele čezmejno ofenzivo, katere cilj je po navedbah Kijeva med drugim ustvariti tamponsko območje na ruskem ozemlju.
Obmejna regija je tudi Harkov, kjer so danes našteli šest smrtnih žrtev ruskega obstreljevanja. Med njimi je tudi najstnica, ki je bila v času napada na igrišču, je sporočil župan Igor Terehov. Po navedbah notranjega ministrstva je bilo v Harkovu ranjenih najmanj 55 ljudi.
O več ranjenih poročajo tudi iz regij Dnipropetrovsk in Herson. Ob tem ukrajinske oblasti prav tako poročajo o poškodovanih hišah, avtomobilih in infrastrukturi.
Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so ponoči sestrelili 12 ruskih brezpilotnih letalnikov šahed. Še štirje so strmoglavili, ne da bi dosegli svoj cilj, so dodali. Rusija je med napadom uporabila tudi raketo Iskander-M, so še navedle ukrajinske sile.
Medtem ko Rusija izvaja obsežne napade z letalniki na Ukrajino, ruske sile napredujejo na vzhodu sosednje države, kjer so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva v četrtek zavzele še vas Mikolajivka v Doneški oblasti in Stelmahivka v sosednji Luganski oblasti, ki je skoraj v celoti pod ruskim nadzorom. Ruska vojska je zavzela tudi Novoželane v bližini Pokrovska, je sporočilo obrambno ministrstvo.
Po strmoglavljenju F-16 odstavljen poveljnik letalskih sil
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dan po objavi novice o strmoglavljenju lovca F-16 odstavil poveljnika letalskih sil Mikolo Oleščuka. Razloga za njegovo odstavitev uradno ni navedel, je pa dejal, da želi z zamenjavo na čelu letalstva okrepiti poveljstvo vojske.
Prvo strmoglavljenje letala ameriške proizvodnje F-16 v Ukrajini močno odmeva v Kijevu, ki si je dolgo prizadeval za dobavo zahodnih bojnih letal.
Ukrajinska vojska je v četrtek sporočila, da je letalo strmoglavilo ta teden med bojno operacijo, pilot pa je umrl. Oleščuk je pred odstavitvijo javno zanikal nekatera namigovanja, da je lovca ponesreči sestrelila raketa ukrajinske zračne obrambe.
Vodenje letalstva bo začasno prevzel Anatolij Krivonožko, ki je bil doslej zadolžen za operacije v osrednji Ukrajini.
Kremelj sporoča, da ni zaskrbljen zaradi možnosti aretacije Putina
Kremelj je sporočil, da ni zaskrbljen, da bi Mongolija lahko aretirala ruskega predsednika Vladimirja Putina med njegovim obiskom naslednji teden.
Putin naj bi v torek odpotoval v Mongolijo, kar bo njegovo prvo potovanje v državo podpisnico rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) s sedežem v Haagu, ki je marca lani izdalo nalog za njegovo aretacijo zaradi nezakonite deportacije ukrajinskih otrok.
Mongolija je kot članica ICC-ja zavezana spoštovati nalog za aretacijo sodišča. "Nismo zaskrbljeni, z našimi prijatelji iz Mongolije imamo odličen dialog," pa je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Na vprašanje, ali se je Moskva pred obiskom Putina o nalogu za aretacijo pogovarjala z Ulan Batorjem, pa je Peskov dejal, da so bili "vsi vidiki obiska skrbno pripravljeni", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajina pa je Mongolijo danes pozvala, naj ob obisku aretira Putina. "Ukrajinska stran upa, da se mongolska vlada zaveda dejstva, da je Vladimir Putin vojni zločinec," je sporočilo zunanje ministrstvo v Kijevu in pozvalo mongolske oblasti, naj "izvršijo zavezujoč mednarodni nalog za prijetje".
Putin bo Mongolijo obiskal ob 85. obletnici zmage sovjetskih in mongolskih sil nad Japonsko, ki je leta 1939 okupirala bližnjo Mandžurijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje