Ukrajinske sile so 6. avgusta vdrle v Kursk, kjer so, kot pravijo v Kijevu, zasedle 1300 kvadratnih kilometrov ozemlja in nadzirajo več deset naselij.

Vdor naj bi bil del strategije za upočasnitev ruskega napredovanja proti strateško pomembnemu mestu Pokrovsk v Donecku na vzhodu Ukrajine.

Sirski je za ameriško televizijo CNN dejal, da Ukrajina dela "vse, kar lahko, da ne izgubi Pokrovska".

"V zadnjih šestih dneh sovražnik ni napredoval niti en meter proti Pokrovsku," je dejal. "Z drugimi besedami, naša strategija deluje".

Predsednik Rusije Vladimir Putin je v četrtek dejal, da je ukrajinska ofenziva v Kursku propadla in zgolj oslabila ukrajinsko obrambo v Donecku.

Po poročanju Al Džazire je Rusija z vzhoda Ukrajine v Kursk premaknila le malo sil. V Kursku vojsko podpirajo vpoklicani vojaki in čečenski borci.

Rusija medtem ves čas trdi, da napreduje proti Pokrovsku, nazadnje naj bi zasedla več majhnih vasi vzhodno od tega mesta. Evakuiranih je več deset tisoč prebivalcev.

Sirski je v pogovoru za CNN razmere v Pokrovsku označil za "najbolj problematične za Ukrajino", a vztrajal, da ofenziva v Kursku dosega želen učinek.

"Odvzeli smo jim zmožnost manevriranja in razmeščanja okrepitev," je dejal. "Vemo, da sta se stopnja topniškega obstreljevanja in intenzivnost ofenzive zmanjšali."

"Mislim, da je bila ta strategija pravilno izbrana in da bo pripeljala do želenega izida," je še dejal.

Ukrajina stopnjuje pritisk na ZDA in druge zaveznike, da ji dobavijo več sistemov zračne obrambe in ji omogočijo, da orožje dolgega dosega zahodne izdelave uporabi na vojaških tarčah znotraj Rusije.

London bo poslal 650 sistemov za zračno obrambo

Združeno kraljestvo bo Ukrajini poslalo 650 sistemov za zračno obrambo v skupni vrednosti 162 milijonov funtov (192 milijonov evrov), je sporočila vlada v Londonu.

Britanski obrambni minister John Healey je na začetku tedna opravil tudi pogovor z ukrajinskim kolegom Rustemom Umerovom, v katerem je potrdil, da bo Združeno kraljestvo pred koncem leta Kijevu začelo dobavljati topniško strelivo v vrednosti 300 milijonov funtov.

Še pred 2025 naj bi Ukrajina dobila tudi prve omenjene sisteme zračne obrambe, ki jih francosko podjetje Thales izdeluje v Belfastu.

Napovedana dobava lahkih raket se bo financirala iz britanskega sklada za pomoč Ukrajini v vrednosti treh milijard funtov letno. Del sredstev bo prispevala tudi Norveška.

Nova laburistična vlada tako kaže, da namerava nadaljevati vojaško podporo Ukrajini v času, ko je ta pod okrepljenimi ruskimi napadi iz zraka.

Podporo Kijevu je v četrtek v pogovoru z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, poroča francoska tiskovna agencija AFP.