"Razpravljali bomo, kako povečati našo misijo urjenja. Trenutni cilj je izuriti okoli 60.000 vojakov. Ta cilj bomo povečali," je ob prihodu na zasedanje v Bruslju napovedal Borrell. Dodal je, da bo novi cilj misije urjenja, ki poteka na Poljskem in v Nemčiji, predstavil na novinarski konferenci po zasedanju.

Na zasedanju, ki se ga iz Slovenije udeležuje državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec, bodo po Borrellevih besedah govorili tudi o vzpostavitvi centra za usklajevanje v Kijevu. Pri tem ne bi šlo za urjenje ukrajinskih vojakov v domovini, saj o tem ni soglasja med državami članicami, je pojasnil.

Obrambna ministra Švedske Pal Jonson in Estonije Hanno Pevkur sicer ob prihodu na zasedanje nista izključila možnosti, da bi urjenje potekalo tudi v Ukrajini, vendar pa sta poudarila, da mora biti ta odločitev soglasna. Pevkur je dejal, da je pomembnejše, da Unija Ukrajini zagotovi, da lahko izuri toliko vojakov, kolikor je treba.

Po četrtkovi razpravi zunanjih ministrov bodo danes še ministri, pristojni za obrambo, govorili o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo. Razpravljali bodo o zamudah pri dobavah orožja, na katere je v četrtek opozoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Pričakovati je, da bo obrambni minister Rustem Umerov danes ponovil poziv k hitrejšim dobavam orožja, predvsem sistemov zračne obrambe.

Kijev prav tako še naprej poziva zahodne zaveznice, naj odpravijo omejitve glede uporabe dobavljenega orožja za napade na ruskem ozemlju. Najbolj zadržana sta London in Washington, ki je sicer nekoliko omilil omejitve.

Med članicami EU-ja pa je glede uporabe svojega orožja za napade na ruskem ozemlju še naprej zadržana Italija. Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem načeloma podprl možnost, da Kijev dobavljeno orožje uporablja za napade na vojaške cilje v Rusiji, a mu Pariz orožja, ki bi to omogočalo, doslej ni dobavil.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja je ponovil, da je odločitev o odpravi omejitev v rokah držav članic. Vendar pa sam meni, da ukrajinski napadi na položaje, od koder Moskva izvaja napade na Ukrajino, ne pomenijo, da je dobaviteljica orožja v vojni z Moskvo.

S tem se strinjajo tudi obrambni ministri Švedske Jonson, Estonije Pevkur in Nizozemske Ruben Brekelmans, ki menijo, da lahko Ukrajina v okviru samoobrambe napada tudi cilje na ruskem ozemlju. Pri tem mora upoštevati mednarodno pravo.

Neformalni srečanji zunanjih in obrambnih ministrov, na katerih sicer ne morejo sprejemati odločitev, bi morali po prvotnih načrtih v teh dneh potekati na Madžarskem, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja. Vendar pa se je Borrell zaradi t. i. mirovne misije madžarskega premierja Viktorja Orbana, v okviru katere je ta v začetku julija obiskal tudi Moskvo, odločil, da ministre namesto tega povabi v Bruselj.

Zaradi ruskih napadov Ukrajina ustavila delovanje štirih reaktorjev

Med močnim ruskim zračnim napadom v ponedeljek so morale ukrajinske oblasti iz omrežja izključiti tri reaktorje v jedrski elektrarni Rivne. Zaradi tega se je okrepila proizvodnja v jedrski elektrarni na jugu Ukrajine, a so morali zaradi nihanja napetosti v omrežju pozneje izklopiti enega od reaktorjev te elektrarne, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Zelo sem zaskrbljen zaradi vse večje ranljivosti ukrajinske energetske infrastrukture in morebitnega vpliva, ki bi ga to lahko imelo na varnost delujočih jedrskih elektrarn v Ukrajini," je dejal generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko varnost IAEA Rafael Grossi.

Rusija je z bombardiranjem že uničila ali poškodovala številne termo in hidroelektrarne. Jedrskih elektrarn, ki so pod ukrajinskim nadzorom, ni napadala, vendar nanje vplivajo nihanja v električnem omrežju. Največja ukrajinska jedrska elektrarna v Zaporožju je sicer pod nadzorom ruskih sil in ne deluje. Grossi je napovedal nov obisk jedrske elektrarne v Zaporožju.

Več ranjenih v Sumski oblasti

Ruske sile nadaljujejo napade tudi na druga območja Ukrajine. Najmanj trije ljudje so bili v četrtek ranjeni v napadu na kraj Seredina-Buda v Sumski oblasti, o ranjenih poročajo tudi iz istoimenske prestolnice, poroča ukrajinski portal Kyiv Independent.

Ukrajinske letalske sile so medtem sporočile, da so med nočnim napadom sestrelile 12 od 18 brezpilotnih letal, ki jih je izstrelila Rusija. Rusija je med napadom uporabila tudi raketo Iskander-M, so še navedle ukrajinske sile.