Leto 2019 se je začelo "zunajzemeljsko" ‒ sonda Nova obzorja je preletela najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih je človeštvo preučevalo, od Zemlje oddaljeno 6,4 milijarde kilometrov. A sledile so običajne "tuzemske" težave.
Prihajalo je do sprememb oblasti ‒ tako gladkih kot takšnih, ki so jih zahtevali besni anonimneži na ulicah. Končno so v ospredje, vsaj v nekaterih državah, prišle okoljske teme, saj so znanstveniki nizali poročilo za poročilom, v vseh pa je bilo sporočilo jasno ‒ ne gre več le za podnebne spremembe, ampak za podnebno krizo, ki zahteva takojšnje, odločno in usklajeno ukrepanje.
Nekaterim spopadom, kot je tisti v Siriji, ni videti konca, iranski jedrski sporazum je padel v vodo, Severna Koreja pa še vedno ni privolila v jedrsko razorožitev, ampak raje grozi s svojimi raketami.
Doživeli smo nekaj res hudih naravnih nesreč, kot so bili orkani, požari, poplave in potresi, prebežniki pa v upanju na boljši jutri še naprej skušajo priti v varnejše in perspektivnejše države. In ne, Velika Britanija še vedno ni izstopila iz Evropske unije.
Najpomembnejše dogodke leta na svetovnem prizorišču smo razvrstili po mesecih, za vsak mesec smo izbrali štiri fotografije.
JANUAR
Prvega januarja se je v predsedniško palačo v Brasilii vselil skrajnodesničarski politik Jair Bolsonaro, ki je na tem mestu nasledil Michela Temerja. Bolsonaro je prvi skrajno desni predsednik te največje latinskoameriške države po koncu vojaške vladavine leta 1985. Na volitvah oktobra lani je premagal Fernanda Haddada. Foto: EPA
Protesti t. i. rumenih jopičev v Franciji so se začeli konec leta 2018, povod so bile visoke cene goriv, nadaljevali pa so se tudi v letu 2019. Protestniki prihajajo iz različnih družbenih slojev, nasprotujejo davčni politiki in visokim življenjskim stroškom ter pozivajo k odstopu predsednika Emmanuela Macrona. Foto: EPA
16-letna švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je nedvomno eno izmed najvidnejših imen leta. Pozornost je vzbudila s podnebno stavko pred stavbo švedskega parlamenta, nato pa navdihnila mnoge, ki so se ji pridružili v boju proti podnebnim spremembam. Že januarja je takole protestirala na letnem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v mondenem Davosu. Foto: EPA
Juan Guaido, predsednik venezuelskega parlamenta, se je razglasil za začasnega predsednika države, saj je zatrdil, da izvoljeni predsednik Nicolas Maduro vlada nezakonito. Nekatere države so priznale Guaidoja ‒ takih je zdaj okoli 50, druge so podprle Madura. V razklani in obubožani državi so se začeli spopadi, ljudje so zaradi vsesplošnega pomanjkanja in električnih mrkov množično bežali iz države, Venezuelo pa je revija Bloomberg zaradi večmilijonske inflacije uvrstila v vrh držav z največjo bedo na svetu. Foto: EPA
FEBRUAR
Ameriški predsednik Donald Trump še naprej grozi z gradnjo zidu na meji z Mehiko, da bi tako preprečil vstop v državo nezakonitim prebežnikom iz Srednje Amerike. Januarja je po 35 dnevih privolil v začasno obnovo financiranja vladnih agencij, čeprav v kongresu ni dobil denarja za zid. Čeprav sta obe veji oblasti februarja dosegli dogovor o podaljšanju proračunskega financiranja vlade in varnosti na meji, je Trump nekaj dni pozneje razglasil izredne razmere na meji z Mehiko, da bi dobil dodaten denar za zid. Trenutno ZDA in Mehiko loči nekaj več kot 1.000 kilometrov zidu oziroma različnih vrst ograj in ovir, ki se raztezajo v vseh štirih ameriških zveznih državah, ki mejijo z južno sosedo, torej v Kaliforniji, Arizoni, Novi Mehiki in Teksasu. Foto: AP
Makedonija se je v skladu s prespanskim sporazumom, ki ga je sklenila z Grčijo, uradno preimenovala v Severno Makedonijo. Za preimenovanje države so bili z grško ratifikacijo protokola o vstopu države v zvezo Nato izpolnjeni vsi pogoji. Grčija je od leta 1991 nasprotovala imenu svoje severne sosede, saj ima istoimensko severno pokrajino. Zaradi spora je Grčija blokirala pot Makedonije v zvezo Nato in Evropsko unijo. Strani sta lani poleti le sklenili zgodovinski prespanski sporazum, po katerem se je Makedonija preimenovala v Severno Makedonijo. Grčija je nato kot prva država zveze Nato ratificirala protokol o pristopu Severne Makedonije v zvezo Nato, kot druga pa ga je ratificirala Slovenija. Foto: Reuters
Haiti, najrevnejšo državo zahodne poloble, so vse leto pretresali nasilni protesti. Množica je na ulici zahtevala odstop predsednika Jovenela Moiseja, ki ga obtožujejo krivde za hudo krizo in krajo denarja za humanitarno pomoč. Moise njihove pozive vztrajno zavrača. Državo, ki je v veliki meri odvisna od pomoči iz tujine, pestita visoka stopnja korupcije in kriminala, ob protestnem valu pa tone le še globlje v politično krizo. Foto: EPA
Napeto je bilo v Alžiriji, kjer so izbruhnili protesti proti predsedniku države Abdelazizu Butefliki, ki je bil na oblasti od leta 1999, a je napovedal, da se bo aprila potegoval za nov mandat. Zaradi ogorčenja množic se je svoji nameri odpovedal, kar pa ni pomirilo ljudi, saj so protestniki zahtevali tudi odstope njegovih zaveznikov. Predsedniške volitve so bile predvidene za 4. julij, a so pristojne oblasti razveljavile kandidaturi obeh kandidatov in volitve preložile na december. Foto: EPA
MAREC
Mozambik in Zimbabve je prizadel tropski ciklon Idai, ki je zahteval več kot 300 žrtev. V državah so razglasili izredno stanje, Združeni narodi pa so dejali, da je bil ciklon ena najhujših naravnih katastrof na jugu Afrike, kar jih pomnijo. Skoraj milijon ljudi je bilo prizadetih tudi v Malaviju, več kot 80.000 jih je moralo zapustiti domove. Mnogi so ostali brez domov in obdelovalne zemlje. Pomoč so ponudile mnoge države, tudi južnoafriška vojska. Foto: Reuters
Razmere v Siriji oziroma na Bližnjem vzhodu se v tem letu niso razpletle, prej še bolj zapletle. Februarja je okoli 2.000 civilistov zapustilo še zadnja območja na vzhodu Sirije, ki jih je nadzorovala skrajna skupina Islamska država, marca pa so Sirske demokratične sile (SDF) po štirih letih bojev razglasile vojaško zmago nad Islamsko državo. Spomnimo, Islamska država je leta 2014 zasedla obsežna ozemlja v Siriji in sosednjem Iraku ter na njih razglasila "kalifat". Od takrat je večino ozemlja izgubila. Foto: EPA
V Christchurchu na Novi Zelandiji je napadalec, desničarski skrajnež iz Avstralije, v dveh mošejah ubil 50 ljudi. Napadalec je okoli 17-minutni napad v mošeji Al Noor prenašal v živo prek Facebooka s kamero, ki jo je imel pritrjeno na glavi. Streljal je vsevprek. Pred napadom je objavil rasistični manifest, v katerem je med drugim zapisal, da so ga navdihnili drugi strelci, med njimi norveški desničarski terorist Anders Breivik. Izrekel se je za podpornika predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki zanj predstavlja simbol "prenovljene bele identitete in skupnega cilja". Dodal je, da ne mara muslimanov in da še bolj sovraži tiste, ki so se spreobrnili v islam, ter jih označil za "krvne izdajalce". Po tragediji je vlada zaostrila zakonodajo o nadzoru nad orožjem. Foto: EPA
Kmalu po vzletu je vzhodno od etiopijske prestolnice Adis Abeba padlo letalo boeing 737 max 8 družbe Ethiopian Airlines. Na krovu je bilo 157 ljudi, nihče ni preživel. To je bilo že drugo letalo vrste boeing 737 max, ki je strmoglavilo kmalu po vzletu. Ko se je izkazalo, da sta bili nesreči posledica napake na sistemu za avtomatično uravnavanje višine poleta, je Boeing prizemljil celotno floto teh modelov letal. Foto: AP
APRIL
Britanska policija je po sedmih letih bivanja na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu aretirala ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea, ki mu je ekvadorska vlada odvzela mednarodno zaščito in državljanstvo. Na britanskem sodišču je bil nato obsojen na 50 tednov zapora, ker je leta 2012 kršil določila pogojnega izpusta. Trenutno je 48-letnik, ki naj bi bil v slabem zdravstvenem stanju, v zaporu Belmarsh v Londonu. Washington ga obtožuje izdaje vladnih skrivnosti, zato mu grozi izročitev ZDA ‒ glavno zaslišanje naj bi se začelo februarja. Švedsko tožilstvo pa je opustilo preliminarno preiskavo očitkov o posilstvu proti Assangeu. Foto: AP
Sudanska vojska je izvedla državni udar in aretirala predsednika države Omarja Al Baširja, ki je državo vodil več kot 30 let. Bašir, ki je z udarom na oblast prišel leta 1989, je bil eden izmed voditeljev z najdaljšim stažem. Mednarodno kazensko sodišče ga je že pred tem obtožilo zaradi genocida v Darfurju. Izbruhnili so množični protesti, saj so ljudje od vojske zahtevali predajo oblasti civilistom. Voditelji protestnega gibanja in vojske so nato dosegli dogovor o oblikovanju civilno-vojaškega vladajočega sveta, ki bo državo vodil prihodnja tri leta tranzicije. Proti Al Baširju poteka sojenje, na katerem naj bi priznal, da je od Savdske Arabije v gotovini prejel več milijonov dolarjev. Foto: Reuters
V katedrali Notre-Dame v Parizu je izbruhnil požar, ki je uničil stolpič in ostrešje, gasilcem pa je uspelo rešiti konstrukcijo znamenite cerkve, ki velja za biser gotske arhitekture. Vzrok požara so bila verjetno obsežna obnovitvena dela na strehi in stolpiču. Posamezniki, društva in organizacije so obljubili več sto milijonov evrov za njeno obnovo, a dva meseca po tragediji so donatorji nakazali zgolj devet odstotkov oziroma okoli 80 milijonov od obljubljenih 850 milijonov evrov za obnovo cerkve. Francoski predsednik Emmanuel Macron je obljubil, da bo Notre-Dame obnovljena v petih letih. Za zdaj ni soglasja, kako naj bi bila katedrala videti po obnovi. Foto: Reuters
V Ruandi so se spomnili 25. obletnice začetka genocida, v katerem je bilo v "stotih dneh blaznosti" ubitih najmanj 800.000 ljudi. Takrat je režim hutujskih skrajnežev ubil toliko pripadnikov manjšinskih Tutsijev in zmernih Hutujcev. Med genocidom nad Tutsiji je bilo posiljenih tudi okoli pol milijona žensk. Mednarodna skupnost je dogajanje nemo opazovala in večinoma zrla stran. Mednarodno kazensko sodišče za Ruando je obsodilo več deset odgovornih za genocid, pred domačimi sodišči pa so sodili okoli dvema milijonoma običajnih državljanov. Foto: AP
MAJ
Zgodila se je sprememba na japonskem cesarskem prestolu ‒ cesar Akihito je abdiciral, prestol pa je prevzel njegov sin, princ Naruhito, ki je bil uradno za cesarja okronan oktobra. S 126. cesarjem se je v deželi vzhajajočega sonca začelo novo obdobje, ki se imenuje Reiwa. Ta beseda je sestavljena iz dveh japonskih pismenk kanjijev ‒ rei, ki pomeni lep, in wa, ki pomeni harmonija. Naruhito je napovedal, da bo izpolnjeval svoje odgovornosti kot simbol države in enotnosti japonskega ljudstva. Foto: EPA
Iran je preostalih pet podpisnic jedrskega sporazuma obvestil, da ne bo več spoštoval določenih obveznosti iz tega mednarodnega sporazuma, podpisanega leta 2015, od katerega so leta 2018 že odstopile ZDA. Iran je s podpisom sporazuma privolil na omejitve svojega jedrskega programa in na strog nadzor, s čimer naj bi mu preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja. V skladu z dogovorom, ki so ga z Iranom sklenile ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Rusija in Kitajska, je mednarodna skupnost ukinila gospodarske sankcije proti Iranu. Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran od januarja leta 2016 spoštoval sporazum in ni kršil nobenih določil, a so ZDA kljub temu maja lani enostransko odstopile iz tega mednarodnega sporazuma, ker naj bi bil slab. Julija je tako Teheran presegel mejo, določeno v sporazumu, ko gre za nizko obogateni uran, septembra je zagnal hitrejše centrifuge za bogatenje urana, s katerimi bi lahko obogatil uran na 20 odstotkov, novembra pa je prekoračil še zalogo težke vode za reaktorje, določeno v sporazumu. Foto: Reuters
Kar se je napovedovalo od marca, ko je britanska premierka Theresa May Evropsko unijo zaprosila za novo preložitev brexita z 29. marca sprva na 12. april in nato še na 31. oktober, se je zgodilo maja ‒ Mayeva je v čustvenem govoru vrgla puško v koruzo in sporočila, da bo junija odstopila kot vodja konservativne stranke, s tem pa se je poslovila tudi od premierskega stolčka. Zatrdila je, da je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi izpolnila voljo ljudstva, ki so jo Britanci izkazali na referendumu, a razklani poslanci njenega ločitvenega sporazuma niso sprejeli. Za njenega naslednika se je potegovalo 11 torijcev, prepričljivo je slavil nekdanji zunanji minister Boris Johnson, ki je položaj prevzel julija. Foto: Reuters
Na volitvah v Evropski parlament je največ sedežev ohranila desnosredinska ljudska stranka (EPP), ki pa je tako kot drugouvrščeni socialdemokrati (S&D) poslabšala izid iz leta 2014. Ti dve stranki v novem sklicu parlamenta tako nimata več večine. Okrepili so se liberalci, zeleni, skrajna desnica in evroskeptiki. Na volišča je v EU-ju prišlo več volivcev kot pred petimi leti ‒ v povprečju okoli 51 odstotkov. Volilno pravico je imelo skoraj 430 milijonov ljudi, ki so izbirali 751 evropskih poslancev. Sledila so dolgotrajna pogajanja o razdelitvi najpomembnejših stolčkov v institucijah Evropske unije. Foto: EPA
JUNIJ
V Hongkongu so se začeli protesti proti vladi voditeljice Carrie Lam, ki jih je sprožilo sprejetje zakona o izročitvi osumljencev za kazniva dejanja v Hongkongu oblastem na celinski Kitajski. Že na prvem protestnem shodu se je zbralo več kot milijon ljudi, protestniki so občasno tudi ovirali prometne povezave, saj so zasedli postaje podzemne železnice in veliko mednarodno letališče. Prihajalo je do spopadov, policija je uporabila solzivec in gumijaste naboje, oblast v Pekingu pa je grozila s še resnejšimi ukrepi. Lamova je zaradi hudih demonstracij zakon septembra umaknila, a protesti proti naraščanju kitajskega vpliva v nekdanji britanski koloniji se nadaljujejo. Foto: AP
Evropa je praznovala 75. obletnico dneva D - izkrcanja zaveznikov na obalah Normandije v Franciji, ki je pomenilo začetek konca druge svetovne vojne v Evropi. To je bila največja vojaška skupna pomorska, kopenska in zračna operacija v zgodovini človeštva, saj je na obale severozahodne Francije začelo jurišati več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in drugih zavezniških vojakov, nekaj dni pozneje pa je bilo vojakov že milijon. Nemčija je kapitulirala 11 mesecev pozneje. Obletnica je potekala v duhu pozivov k spravi in sodelovanju narodov. Foto: EPA
Prebežniki iz Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike si še naprej utirajo različne poti v Evropo. Ker Evropski uniji še vedno ni uspelo doseči dogovora o začasnem solidarnostnem mehanizmu razporejanja prebežnikov, rešenih v Sredozemlju, vsaka država pravila postavlja po svoje. Najostreje je do prebežnikov, ki so jih humanitarne organizacije rešile na morju, pristopila Italija pod vodstvom notranjega ministra Mattea Salvinija, ki ni želela sprejemati ljudi, dokler ne bi bilo rešeno vprašanje njihove porazdelitve po drugih članicah EU-ja. Prihajalo je do pričkanj, zadrževanja izčrpanih prebežnikov na krovu in požrtih obljub. Junija je ladja Sea Watch 3, na kateri je bilo 40 prebežnikov, po več kot dveh tednih na morju brez dovoljenja vplula v pristanišče na italijanskem otoku Lampedusa. Kapitanko ladje Carolo Rackete so zato aretirali, a je julija lahko zapustila Italijo. Foto: EPA
Voditelja Amerike in Severne Koreje, Donald Trump in Kim Džong Un, sta se srečala na demilitariziranem območju med Severno in Južno Korejo. Trump je kot prvi ameriški predsednik stopil na severnokorejska tla. je je izjavil Trump. Mladi severnokorejski diktator je pristavil, da jim bo "čudovit" odnos s Trumpom "omogočil premagati ovire". To je bilo njuno tretje srečanje po prvem vrhu v Singapurju junija lani in drugem srečanju v Hanoju februarja letos. A visokoleteče obljube se niso uresničile, saj Severna Koreja ni privolila v jedrsko razorožitev in še naprej občasno dviga prah s preizkusi različnih raket. Foto: Reuters
JULIJ
Po pravem trgovanju za stolčke in iskanju najmanjšega skupnega imenovalca so voditelji držav članic Evropske unije za novo predsednico Evropske komisije predlagali Nemko Ursulo von der Leyen, ki velja za tesno zaupnico kanclerke Angele Merkel. Nato jo je potrdil še Evropski parlament. Dolgoletna nemška obrambna ministrica je zaprisežena Evropejka in ima kar sedem otrok. Zavzela se je za močno Evropo in spolno uravnoteženo komisarsko ekipo. Novi slovenski komisar je postal Janez Lenarčič, ki mu je von der Leynova dodelila resor za krizno upravljanje. Voditelji držav članic EU-ja so poleg tega za novega predsednika Evropskega sveta izbrali Belgijca Charlesa Michela, za predsednico Evropske centralne banke Francozinjo Christine Lagarde, za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa Španca Josepa Borrella. Foto: EPA
Gibraltarske oblasti so ustavile supertanker, ki je plul pod iransko zastavo in naj bi v Sirijo prevažal surovo nafto in s tem kršil sankcije Evropske unije. Teheran je na zagovor poklical britanskega veleposlanika. Iran je kot povračilni ukrep v Hormuški ožini zasegel britanski tanker Stena Impero, ki so ga izpustili šele septembra, in nato še več drugih tankerjev. Britanska vlada je v Hormuško ožino poslala več svojih vojaških ladij, blizu so bile tudi ameriške in razmere v tem najožjem delu Perzijskega zaliva, ki je strateško pomemben za prevoz nafte, so bile zelo napete. ZDA so zato Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo povabile k sodelovanju pri zagotavljanju zaščite tovornih ladij v Hormuški ožini ter "v boju proti iranski agresiji". Foto: EPA
Posebni tožilec za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve leta 2016 Robert Mueller je predstavil poročilo, v katerem predsednika ZDA Donalda Trumpa ni popolnoma opral krivde glede oviranja pravosodja. Povedal je, da je bil predsednik vpleten v številna dejanja, s katerimi bi lahko vplival na delo. V poročilu Mueller ni odkril dokazov o sodelovanju kampanje predsednika Trumpa z Rusijo, a obenem predsednika ni mogel razglasiti za nedolžnega glede oviranja pravosodja. Namignil je, naj se s tem ukvarja kongres. Trump je njegovo preiskavo, ki je trajala dve leti, označil za lov na čarovnice. Foto: EPA
Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je poleti registriralo 28-odstotni padec aretacij prebežnikov na svoji južni meji, ki so jo prestopili zunaj uradnih prehodov, v primerjavi s pomladjo. Aretirali so 95.000 prebežnikov. Število prebežnikov v ZDA sicer od maja dalje zaradi vremenskih razmer redno pada zadnjih deset let, vendar administracija predsednika ZDA Donalda Trumpa trdi, da je to posledica novih varnostnih ukrepov. Trump je namreč zagrozil s carinami na mehiški uvoz, če južna soseda ne bo ustavila nezakonitega priseljevanja v ZDA. Ameriška vlada je poleg tega imigracijskim uradnikom podelila večja pooblastila za lažji izgon ljudi iz države tudi brez tega, da bi jim omogočili dostop do sodnika. Po novem lahko po hitrem postopku izženejo vsakogar, ki je v ZDA brez dokumentov manj kot dve leti, in ne le tistih, ki jih ujamejo ob nezakonitem prestopu meje. Foto: EPA
AVGUST
Ameriški predsednik Donald Trump je poskrbel za posmeh, a tudi ogorčenje, ko je izrazil željo po nakupu Grenlandije, saj naj bi ga zanimali tamkajšnji naravni viri in geopolitični pomen otoka, ki ga večinoma prekriva led. Grenlandska vlada se je odzvala, da otok ni na prodaj, danski politiki so novico primerjali s prvoaprilsko šalo, na družbenih omrežjih pa se je vsul plaz duhovitih komentarjev in fotografij. Nekaj zrna resnice je v tej Trumpovi nameri očitno bilo, saj je predsednik zaradi tako negativnega odziva odpovedal septembrski obisk Danske. To sicer ne bi bilo prvič, da bi kak ameriški predsednik skušal kupiti ta otok. Leta 1946, v času predsednika Harryja Trumana, so ZDA Danski za Grenlandijo ponujale sto milijonov dolarjev, kar bi v današnjih cenah pomenilo okoli 1,3 milijarde dolarjev, a je Danska to zavrnila. Še prej so ZDA razmišljale o tem, da bi zamenjale dele Aljaske za strateške dele Grenlandije. Foto: AP
V odnosu med Izraelom in palestinskimi ozemlji ni prišlo do nikakršnega napredka. Občasno prihaja do spopadov in obstreljevanj, izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred volitvami celo napovedal, da bo Izraelu priključil dolino reke Jordan na Zahodnem bregu, na kar se je mednarodna skupnost odzvala s kritiko. Novembra pa so za novo razburjenje poskrbele ZDA, ki so spremenile politiko do izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, saj jih nimajo več za nezakonite. Združeni narodi in večina mednarodne skupnosti menijo, da je tovrstna zasedba palestinskih ozemelj v nasprotju z mednarodnim pravom. Foto: AP
V amazonskem deževnem gozdu, ki veljajo za pljuča Zemlje, saj je ključen za absorbcijo ogljikovega dioksida, ki povzroča globalno segrevanje, in njegovo predelavo v kisik, je občutno naraslo število gozdnih požarov. Med januarjem in avgustom so opazili skoraj 73.000 požarov, medtem ko so jih v celotnem lanskem letu v Amazoniji našteli 37.759. Okoljevarstveniki so opozorili, da so požari posledica poteze brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki je v pragozdu dovolil večjo sečnjo dreves in več kmetovanja ter zagotovil več licenc rudarski industriji. Sam je krivdo prevalil na "kriminalna dejanja" nevladnih okoljskih organizacij. Zaradi neukrepanja si je prislužil kritike iz tujine, nato pa je v boj z ognjem vendarle poslal gasilce in vojsko. Foto: Reuters
V Biarritzu v Franciji je potekalo srečanje sedmih najrazvitejših držav sveta (G-7), na katerega je nepričakovano prispel tudi iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif. Vrh je potekal v spravljivem tonu ‒ ameriški predsednik Donald Trump je tako srečanje voditeljev Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, ZDA, Kanade in Japonske označil kot "dva dneva in pol velike enotnosti". Ob robu srečanja so potekali protesti. Foto: Reuters
SEPTEMBER
Bahame je prizadel orkan Dorian, ki je to otočje dosegel kor orkan pete, najvišje stopnje, in v petdnevnem divjanju za seboj pustil opustošenje. Zahteval je več kot 50 žrtev, pomoč pa je potrebovalo več kot 700.000 ljudi, kar je skorajda celotno prebivalstvo otokov Veliki Baham in Abaco. Foto: Reuters
Umrl je nekdanji zimbabvejski predsednik Robert Mugabe, junak osvoboditve države izpod britanskega kolonialnega jarma, ki se je nato spremenil v ekscentričnega despota. Zimbabveju je s trdo roko vladal 37 let, dokler ga pred dvema letoma niso odstavili njegovi do tedaj najbližji sodelavci. Star je bil 95 let. Umrl je v Singapurju, kjer je bil že več mesecev na zdravljenju. Foto: Reuters
Ameriški kongres je sprožil začetek preiskav pred uradnim postopkom za odstavitev predsednika Donalda Trumpa. Ta naj bi kršil zakone, ko je julija v telefonskem pogovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega prosil za uslugo glede preiskave sina demokratskega predsedniškega kandidata Josepha Bidna, Hunterja, ter s tem pogojeval ameriško pomoč Ukrajini. Hunter Biden je bil od leta 2014 do leta 2019 član nadzornega odbora ukrajinske naftne družbe Burisma, ki je bila predmet korupcijske preiskave. Trump je zavrnil obtožbe, da je pritiskal na Ukrajino, Bela hiša pa je obvestila demokratske kongresne voditelje, da ne bo sodelovala v preiskavi, ker je nezakonita. Pravosodni odbor predstavniškega doma ameriškega kongresa je nato decembra objavil prvi uradni obtožbi Trumpa, nato pa proti Trumpu tudi uradno vložil ustavno obtožbo. Obtožujejo ga zlorabe oblasti in oviranja dela kongresa, o čemer bo sodil senat. Trump je na Twitterju sporočil, da gre za politično norost. Foto: Reuters
20. in 27. septembra so po svetu potekali veliki podnebni protesti, na katerih so ljudje od voditeljev zahtevali učinkovite in jasne ukrepe v boju proti podnebnim spremembam. V New Yorku pa je pod sloganom "Tekma, v kateri lahko zmagamo, tekma, v kateri moramo zmagati", potekal podnebni vrh, katerega namen je bil pospešiti pot v nizkoogljično družbo in dati močan politični signal za okrepljeno delovanje vseh deležnikov v boju proti podnebnim spremembam. Najodmevnejši govor na vrhu je imela Greta Thunberg, ki je voditelje vprašala: "Smo na začetku masovnega izumrtja in vse, o čemer lahko govorite, je denar in pravljice o večni gospodarski rasti. Kako si drznete, da s svojimi praznimi obljubami kradete moje sanje in moje otroštvo?" Svetovna meteorološka organizacija je sicer sporočila, da je bilo obdobje med letoma 2015 in 2019 najtoplejša petletka, odkar so pred 150 leti začeli meriti temperature. Povprečne temperature so bile za 0,2 stopinje Celzija višje kot v prejšnjih petih letih in za 1,1 stopinje Celzija višje kot v predindustrijskem obdobju. Foto: EPA
OKTOBER
V Južni Ameriki so v več državah izbruhnili protesti. Sprva so ljudje zaradi povišanja cen pogonskih goriv odšli na ulice v Ekvadorju ‒ in dosegli svoje, saj je predsednik Lenin Moreno znova uvedel subvencije na goriva. Protesti so zahtevali sedem življenj. Nato pa so izbruhnili tudi v najrazvitejši državi celine, Čilu, kjer je bil povod zanje zvišanje cen javnih prevozov, demonstracije pa so se nato razmahnile v ogorčenje zaradi velike neenakosti v družbi in rasti življenjskih stroškov. Čilske oblasti so proti ljudem krvavo posredovale, ubitih je bilo več kot 30 ljudi. Uvedli so izredne razmere in policijsko uro, na ulice pa je na pomoč policiji prišla tudi vojska ‒ prvič po padcu diktature Augusta Pinocheta in od vrnitve demokracije v državo leta 1990. Foto: Reuters
ZDA so po ukazu predsednika Donalda Trumpa začele umikati vojake s severovzhoda Sirije na meji s Turčijo in s tem odprle pot turški ofenzivi na tamkajšnje zaveznike ZDA v boju proti Islamski državi, kurdsko milico YPG. Turčija je nato res začela ofenzivo na sirske Kurde, ki je trajala več kot deset dni, dokler nista Turčija in Rusija dosegli dogovora o prekinitvi ognja. A do takrat je Turčija zasedla že skoraj 5.000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ankara želi milico YPG, ki je do oktobra uživala podporo ZDA in je bila pomemben zaveznik v boju proti skrajni Islamski državi, potisniti stran od svojih meja, češ da je povezana s kurdskimi uporniki v Turčiji. Ankara bi nato na izpraznjeno območje vrnila do dva milijona od skupno 3,6 milijona sirskih beguncev, ki so trenutno v Turčiji. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ob tem Evropsko unijo posvaril, da bo več milijonov beguncev in migrantov poslal v Evropo, če bo še naprej kritizirala turško operacijo. Foto: Reuters
Špansko vrhovno sodišče je devetim od 12 katalonskih voditeljev, ki jim je sodilo zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije, zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev dosodilo od devet do 13 let zapora. Sojenje je povezano z referendumom o neodvisnosti Katalonije 1. oktobra 2017, ki so ga katalonske oblasti izvedle kljub sodni prepovedi. Neodvisnost je podprlo 90 odstotkov udeležencev ob 42-odstotni udeležbi. Po obsodbi so v Kataloniji izbruhnili množični protesti, ki so trajali več dni in se ponekod sprevrgli v nasilje, v katerem je bilo poškodovanih več kot 500 ljudi. Foto: EPA
Bolivijske volilne oblasti so predsednika Eva Moralesa uradno razglasile za zmagovalca predsedniških volitev že v prvem krogu, s čimer si je 59-letni politik zagotovil še četrti predsedniški mandat. A opozicija je protestirala in Moralesa obtožila poneverb izidov ter zahtevala razveljavitev volitev. Morales je res napovedal izvedbo novih volitev, a predsedniku sta nato hrbet obrnili še vojska in policija, zato je novembra odstopil s položaja ter opozoril, da je prišlo do državnega udara. Politični azil mu je ponudila Mehika, položaj začasne predsednice pa je prevzela opozicijska senatorka Jeanine Anez, ki je napovedala čimprejšnjo izvedbo novih volitev, na katerih pa Morales ne bo smel kandidirati. Foto: Reuters
NOVEMBER
Ameriško zvezno državo Kalifornijo so zajeli hudi gozdni požari. Zaradi močnih vetrov so elektropodjetja v več mestih izklopila elektriko, saj bi lahko padajoče žice in daljnovodi z iskrami zanetili nove požare. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je za celotno območje države razglasil izredne razmere. Okoljevarstveniki so prepričani, da so požari vse pogostejši zaradi vse višjih temperatur, ki jih povzroča globalno segrevanje. Foto: AP
V Iraku so izbruhnili protesti proti korupciji oblasti, ljudje so zahtevali tudi odstop vlade in razpustitev parlamenta. Premier Adel Abdel Mahdi je sprva pozival k umiritvi protestov in vrnitvi v "normalnost" ter posvaril pred nevarnostjo, ki bi jo blokade cest in pristanišč lahko pomenile za proizvodnjo nafte v državi, nato pa je le napovedal vrsto socialnih ukrepov, s katerimi je želel odgovorili na zahteve protestnikov. A to ni bilo dovolj, protesti so se nadaljevali in konec novembra je Mahdi napovedal odstop. V nemirih je umrlo skoraj 400 ljudi, okoli 15.000 je bilo ranjenih. Foto: AP
Znamenito italijansko mesto Benetke je doživelo najhujši poplavni teden od merjenj leta 1872. Voda je poplavila okoli 70 odstotkov mestnega središča, saj se je dvignila tudi do 187 centimetrov visoko, kar je največ v več kot 50 letih. Rekordno višino vode, 194 centimetrov, so izmerili leta 1966, v običajnih razmerah pa je raven morja v Benetkah nekje med 80 in 90 centimetri. Škoda je ocenjena na več sto milijonov evrov, italijanska vlada pa je v Benetkah razglasila izredne razmere, s čimer je sprostila 20 milijonov evrov pomoči za mesto. Foto: AP
Izrael je padel v politično negotovost. Na aprilskih parlamentarih volitvah je največ glasov prejel blok pod vodstvom dolgoletnega premierja Benjamina Netanjahuja, ki pa mu ni uspelo sestaviti vlade. Septembra so sledile nove volitve, na katerih sta bila bloka Netanjahuja in njegovega glavnega izzivalca Benija Ganca izenačena. Ker jim dogovora do decembra ni uspelo doseči, bodo drugega marca prihodnje leto v državi potekale tretje volitve v manj kot letu dni. Medtem je izraelski državni tožilec Netanjahuja obtožil korupcije zaradi podkupovanja, poneverb in zlorabe zaupanja, kar bi lahko imelo zanj resne politične posledice. Sam je zatrdil, da gre za "politično motivirane lažne obtožbe". Foto: Reuters
DECEMBER
Zaradi najhujše suše v zadnjih sto letih so znameniti Viktorijini slapovi na reki Zambezi med Zimbabvejem in Zambijo skoraj presahnili. Pretok reke je najnižji po letu 1995 in močno pod dolgoletnim povprečjem. Nekateri so stanje označili za "močan opomin na to, kaj podnebne spremembe počnejo našemu okolju", a so znanstveniki opozorili, da vedno obstajajo sezonske razlike v višini gladine vode. Dejstvo pa je, da jug Afrike spada med območja, ki najbolj trpijo posledice izpustov toplogrednih plinov. 45 milijonov ljudi potrebuje pomoč v hrani zaradi propada pridelkov. Foto: Reuters
Etiopski premier Abiy Ahmed je v Oslu dobil Nobelovo nagrado za mir. 43-letni Ahmed je po letih vojne dosegel mirovni sporazum z Eritrejo in v Etiopiji sprožil proces demokratičnih reform. Odnosi med Etiopijo in Eritrejo so se otoplili, ko je premier junija lani sporočil, da priznava mejo med državama, ki jo je določila komisija strokovnjakov, njen kompromisni predlog pa so podprli tudi Združeni narodi. Ahmed je nato julija lani po skoraj dveh desetletjih obiskal Eritrejo, državi pa sta med tem obiskom podpisali izjavo o miru in prijateljstvu. Ob prevzemu nagrade je poudaril, da je to nagrada za Afriko in Etiopijo, ter pozval k boju proti etničnemu nasilju in sovraštvu. Foto: Reuters
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Združenem kraljestvu so prepričljivo slavili konservativci premierja Borisa Johnsona, ki so s 364 poslanskimi mandati osvojili absolutno večino v 650-članski poslanski zbornici, ki je do zdaj niso imeli. Laburisti Jeremyja Corbyna so z osvojenimi le 203 poslanskimi sedeži doživeli hud poraz. Johnson je zagotovil, da bo država Evropsko unijo zapustila 31. januarja. Zaradi absolutne večine v poslanski zbornici parlament ne bo več ohromljen tako kot v preteklih dveh oziroma treh letih in bo lahko hitro potrdil izstopni sporazum. Foto: Reuters
Oblasti v Bosni in Hercegovini so zaprle improvizirano begunsko taborišče Vučjak, v katerem so bili v nemogočih razmerah nastanjeni prebežniki večinoma iz Azije, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Center v Vučjaku, ki leži v bližini nekdanjega odlagališča odpadkov in minskega polja, je bil vse od nastanka junija tarča kritik zaradi neprimernih pogojev za bivanje. Improvizirano taborišče blizu meje s Hrvaško so oblasti v Bihaću vzpostavile za nezakonite migrante, za katere ni bilo prostora v sprejemnih centrih. Sestavljali so ga šotori, ki jih ni mogoče ogrevati, v njem ni bilo tekoče vode, stranišč in elektrike. Foto: Reuters
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje