Prvi tovornjaki naj bi že prispeli na cilj, v mesto Lugansk na vzhodu Ukrajine, kjer divjajo srditi spopadi med proruskimi uporniki in ukrajinskimi silami. Konvoj tovornjakov spremlja manjša skupina proruskih upornikov.

Rusko zunanje ministrstvo, ki je Ukrajino obtožilo zadrževanja konvoja, je sporočilo, da se je naveličalo čakanja na dovoljenje Kijeva za vstop konvoja v državo, zato se je odločilo ukrepati. Tovornjaki so več kot teden dni stali na meji med Rusijo in Ukrajino. Tovornjaki so na pot čez mejo krenili brez carinskega pregleda in spremstva Rdečega križa.

Vodja ukrajinske obveščevalne službe Valentin Nalivajčenko je dejal, da gre za "neposredno invazijo", a dodal, da Ukrajina proti konvoju ne bo uporabila sile, saj da se želi izogniti "provokacijam". Moskva je Ukrajino opozorila, naj proti konvoju ne ukrepa, a ni pojasnila, kakšne bi bile posledice v nasprotnem primeru.

Čeprav so ruske oblasti sporočile, da je Rdeči križ pripravljen spremljati konvoj in razdeliti pomoč, pa pri Rdečem križu trdijo, da "na noben način" niso del konvoja, zaradi česar vlada v Kijevu konvoja tudi ne obravnava kot humanitarnega.

Rusijo je zaradi "jasne kršitve" ukrajinske meje že kritizirala Evropska unija. Iz urada visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton so sporočili, da obžalujejo odločitev Rusije, da je na ukrajinsko ozemlje poslala humanitarno pošiljko, in to brez spremstva Rdečega križa ali dovoljenja ukrajinskih oblasti.

O zadnjem stopnjevanju napetosti v ukrajinski krizi in možnosti za dosego premirja sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in nemška kanclerka Angela Merkel. Putin je dejal, da so se za napotitev konvoja v Ukrajino odločili, ker niso več želeli čakati na dovoljenje Kijeva.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je sporočil, da je rusko kopičenje kopenskih in zračnih sil ob meji z Ukrajino skrb vzbujajoče. "Priča smo prevozu velikih količin sodobnega orožja, vključno s tanki, oklepniki in topništvom, separatističnim skupinam na vzhodu Ukrajine," je dejal Rasmussen in dodal, da Rusija nadaljuje stopnjevanje krize na vzhodu Ukrajine, kar bi lahko še bolj osamilo Moskvo.

Konvoj na poti že deset dni
Ruski konvoj okoli 270 tovornjakov s pomočjo za prebivalce vzhodne Ukrajine je iz Moskve krenil 12. avgusta. Na ruski strani meje se je ustavil, saj Kijev, Moskva in Rdeči križ niso dosegli dogovora o njegovi poti po ukrajinskih tleh. Ukrajinske oblasti in zahodne države se namreč bojijo, da bi utegnila Rusija pod pretvezo humanitarne pomoči dobaviti orožje proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine.

Rusija zanika, da oborožuje upornike na vzhodu Ukrajine, Kijev pa je obtožila, da zadržuje konvoj, da bi nadaljeval vojno proti proruskim separatistom v pokrajini Lugansk čez mejo.

Lugansk brez vode in elektrike že 20 dni
V štirih mesecih spopadov je na vzhodu Ukrajine umrlo več kot 2.000 ljudi, več kot 330.000 pa jih je moralo zapustiti domove. Mesto Lugansk, ki je pod vladnim obleganjem, je brez vode, elektrike in telefonskih zvez že 20 dni. Vožnja od kraja, kjer so čakali tovornjaki, do Luganska traja dve uri, a ni jasno, ali bo konvoj zaradi spopadov na tem območju lahko uporabljal hitro cesto.

Medtem mediji poročajo, da so proruski separatisti v bližini Luganska po navedbah ukrajinskih oblasti ta teden sestrelili ukrajinski vojaški helikopter. Pri tem sta umrla oba člana posadke helikopterja. Kot je povedal tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko, je bil helikopter mi-24 sestreljen v sredo južno od Luganska. Pojasnil je še, da v četrtek niso obvestili javnosti o sestrelitvi helikopterja, ker so upali, da je oba pilota še mogoče rešiti in evakuirati z območja.