Virus ebole je veliko večino žrtev zahteval v zahodni Afriki. Foto: Reuters
Virus ebole je veliko večino žrtev zahteval v zahodni Afriki. Foto: Reuters
Ebola
Mnogi humanitarni delavci opozarjajo na neučinkovit, počasen in nezadosten boj z ebolo. Foto: Reuters

Specialist interne medicine Felix Baez je eden izmed 165 kubanskih zdravnikov in medicinskih sester, ki v Sierri Leone skrbijo za obolele za virusom hemoragične mrzlice. V državi so od začetka oktobra.

Baez je v nedeljo opazil, da ima vročino, v ponedeljek pa je test pokazal okužbo z ebolo. Prepeljali so ga v prestolnico Freetown, kjer so zanj skrbeli britanski strokovnjaki, ki niso opazili nobenih zapletov. A na poziv Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so ga vseeno prepeljali na zdravljenje v univerzitetno bolnišnico v Ženevi v Švici.

Sklad Billa in Melinde Gates je za program, s katerim bi pospešili razvoj poskusnega zdravljenja ebole, namenil 5,7 milijona ameriških dolarjev. Program se bo usmeril na zdravljenje, ki bi temeljilo na krvi, ki bi jih donirali preživeli za ebolo.


Zdravstvena diplomacija še vedno močna

Kuba si je za svoja prizadevanja v boju z ebolo, tako z zdravstvenimi delavci kot z denarnimi sredstvi, pridobila pohvale mednarodne skupnosti, saj je za omejitev te epidemije namenila več denarja kot mnoge bogatejše države. Poleg Sierre Leone je 53 kubanskih zdravnikov tudi v LIberiji, 38 v Gvineji, še 205 pa jih je na tritedenskem izobraževanju o tem smrtonosnem virusu.

Ta komunistična država opravlja "medicinsko diplomacijo" vse od prihoda Fidela Castra na oblast leta 1959. V 67 državah sveta danes deluje več kot 50.000 kubanskih zdravstvenih delavcev, v Venezueli je takšnih kar 30.000.

Po zadnjih podatkih WHO-je je ebola zahtevala 5.177 življenj, okuženih je več kot 14.000 ljudi. Žarišča okužbe ostajajo enaka - Liberija, Sierra Leone in Gvineja. WHO je napovedal, da bi lahko število okužb z virusom ebole v začetku prihodnje leta začelo strmo upadati, hkrati pa so v Ženevi izpostavili nujnost razvoja hitrih diagnostičnih testov.

Upajo na omejitev epidemije
"Ne pravimo, da je mimo. A upamo, da bodo imele od marca naprej tri države, ki jih je virus najhuje prizadel, na teden le še od pet do deset primerov okužbe,"
je izjavil vodilni strokovnjak WHO-ja za boj proti eboli Pierre Formenty. Formenty je ob tem opozoril, da je treba ob zmanjševanju števila okužb razviti hitre diagnostične teste, da "zagotovimo, da ne bomo spregledali nobenega primera". Današnji testi so po njegovih besedah okorni, počasni in kompleksni, zanje pa sta potrebna visoka stopnja laboratorijske biološke varnosti in strokovno znanje za uporabo zelo izpopolnjenih naprav.

Trenutno je treba na izsledke testov čakati od dve do šest ur, vsak test pa stane okoli 100 ameriških dolarjev. WHO se zavzema, da bi razvili teste, ki bi jih lahko opravljali v običajnih bolnišnicah, rezultati pa bi bili znani v največ pol ure.