Mladi, vihravi in zelo bogati so po razpadu Sovjetske zveze uspeli izkoristiti ugodne pogoje in pobegniti podržavljenju pa tudi izgonu in zaporu, pod vladavino nekoč predsednika zdaj pa premierja Vladimirja Putina pa so še povečali svoje premoženje. Zgodba o uspehu, ki pa je zaradi hude finančne krize v zadnjih mesecih že dobila žalosten konec: nikjer niso poslovneži tako trdo in hitro prileteli na realna tla kot ravno v Rusiji.

Številni najbogatejši Rusi so se namreč ujeli v past: ne zmorejo plačevati posojil zahodnih bank, zato so se številke o premoženju pri številnih močno spremenile navzdol. Ruske oblasti so lani številnim poslovnežem, ki so se znašli v škripcih, pomagale s kratkoročnimi krediti, saj so želele poskrbeti, da premoženje ne bi spolzelo iz rok ruskih lastnikov. A zdaj je čas plačila tujih kreditov, povrh tega pa še domačih, in ni presenetljivo, da številne boli glava.

Kakšne so številke? Po oceni ruske centralne banke morajo korporacije in banke v Rusiji samo letos plačati 128 milijard dolarjev obveznosti in že zdaj je jasno, da številni poslovneži ne bodo zmogli plačati zahtevanih zneskov. "Tiste, ki so še ostali, bo kriza odpihnila," meni sociologinja Olga Krištanovska. "Kremelj ima v rokah vse vzvode: Če bodo hoteli pomagati, bodo pomagali, če pa ne bodo pomagali, bodo dejali: "Zdaj poteka liberalizacija, trg bo odločil, kdo od vas bo preživel."

Nekateri obupani poslovneži iz jeklarskega sektorja so januarja "romali" v Kremelj, da bi ruskemu političnemu vrhu predlagali nekaj, kar je bilo še nedolgo nazaj nepredstavljivo: združitev njihovih podjetij, med njimi so tudi nekateri največji ruski rudniki in tovarne, v konglomerat, ki bi ga nadzirala država, v zameno pa bi ta plačala dolg zahodnim bankam. Z drugimi besedami, prostovoljno so predlagali obraten proces, kot so ga sami izvedli sredi 90. let prejšnjega stoletja in tako sploh obogateli: menjali bi deleže za posojila.

Nekoč nedotakljivi poslovneži so zdaj zelo ranljivi: z ali brez državne podpore, jasno je, da bo vlada v prihodnje imela tvornejšo vlogo v poslovanju. Če jim vlada ne bo pomagala, bodo številni bankrotirali, sledila bo nacionalizacija, v takšni ali drugačni obliki. Če pa bo vlada ponudila roko pomoči, potem je jasno, da bo povečala svoje deleže in s tem moč pri odločanju.

Zadnji podatki jasno kažejo, da morajo oligarhi že spreminjati še nedavno zelo razsipno življenje: naročila za megajahte, zasebna letala in ogromna posestva v Franciji in Veliki Britaniji so že usahnila. "Današnja kriza je brezobzirna do proizvajalcev surovih materialov," pravi Ališer Usmanov, jeklarski in železarski tajkun, eden tistih, ki so se januarja odpravili po pomoč v Kremelj.

Samo med padcem ruske borze med majem in oktobrom je 25 najbogatejših Rusov (po Forbesovi lestvici) utrpelo izgubo v višini 230 milijard dolarjev. Številni so morali dati vse svoje premoženje, ker jim ni uspelo pridobiti državne pomoči.

Čeprav tudi vlade v drugih državah rešujejo zadolžena podjetja, je položaj v Rusiji malce specifična: že pred krizo je namreč država vlekla ključne niti v številnih podjetjih in panogah, z odkupi slabih podjetij pa se bosta že tako veliki vloga in moč države še okrepili. Deripaska, ki je poročen s sorodnico nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina, je zaradi krize izgubil prvo mesto na lestvici najbogatejših Rusov in se znašel na osmem: njegovo premoženje se je zmanjšalo za 90 odstotkov na "le" 4.9 milijarde dolarjev. Zdaj prvo mesto v rokah drži Prokorov s 14.9 milijarde dolarjev.

K. T. (prirejeno po IHT-ju)