Študija, ki je bila objavljena v reviji British Journal of Psychiatry, izvedli pa so jo na univerzi v Oxfordu, je upoštevala podatke iz 24 držav članic Evropske unije, ob tem pa tudi iz ZDA in Kanade.

Zapisali so, da je število samomorov v Evropi do leta 2007 upadalo. Do leta 2009 je naraslo za 6,5 odstotka in ostalo na isti ravni do leta 2011, kar pomeni, da bi ob nadaljevanju takšne ravni obravnavali 7.950 več samomorov letno. Tudi v Kanadi se je število samomorov do leta 2008 zmanjševalo, ko je kriza pokazala zobe, pa vse več ljudi ni več našlo izhoda iz finančnih težav. V ZDA je recesija privedla do dodatnih 4.750 samomorov na leto.

Kot glavne dejavnike tveganja omenjajo izgubo službe, velik dolg ali zaplembo hiše, piše BBC.

A nekaterim državam je uspelo tej negativni statistiki ubežati. To so Švedska, Finska in Avstrija, ki med recesijo niso doživele povečanja stopnje samomorilnosti.

"Najpomembnejše vprašanje za psihiatre in druge strokovne delavce je, ali je povečanje števila samomorov neizogibno. Očitno se strokovno delo in določeni ukrepi izplačajo, saj v tistih državah, ki imajo učinkovite sheme za ponovno pridobitev službe, veliko posvetovalnih delavnic in subvencionirane plače, ljudje ne izgubijo upanja. To kaže na to, da bi nekatere smrti lahko preprečili," je dejal Aaron Reeves, eden izmed raziskovalcev.