Hariri je postal premier novembra lani, predtem pa je ta položaj že zasedal med letoma 2009 in 2011. Na premierski stolček se je povzpel po političnem dogovoru, s katerim je predsednik države postal zaveznik gibanja Hezbolah, Michel Aoun. Ta je po Haririjevi odstopni izjavi dejal, da ga je premier poklical iz tujine in ga obvestil o odstopu ter da želi na lastna ušesa slišati okoliščine, ki so privedle do njegove odločitve.

"Živimo v podobnih razmerah, kot so bile pred ubojem mučenika Rafika Haririja. Čutim, da se skrivoma pripravlja načrt, ki ima za cilj mojo smrt," je dejal Hariri v nagovoru na savdski televiziji Al Arabija. Ko je novembra prevzel položaj, je po dveh letih politične krize obljubil "začetek novega obdobja za Libanon".

47-letni Hariri sicer velja za tesnega zaveznika Savdske Arabije, tudi v prejšnjih dneh je večkrat obiskal to državo, ki močno nasprotuje Iranu. Tako ni nenavadno, da je Hariri v govoru obtožil Iran širjenja "strahu in uničenja" v več državah, tudi v Libanonu.

Obsodil je tudi šiitsko gibanje Hezbolah, ki po njegovem prepričanju povzroča nemir v regiji. "Hezbolah je iranska vojska v Libanonu in drugih arabskih državah." Savdska Arabija in Iran v vojni v Siriji in Jemnu podpirata nasprotujoče si strani.

Iran zanika očitke
Iransko zunanje ministrstvo je Haririjeve očitke zavrnilo kot neutemeljene, njegov odstop pa kot del novega scenarija za ustvarjanje napetosti v Libanonu in regiji. Tiskovni predstavnik ministrstva Bahram Gasemi je tudi zanikal kakršno koli vmešavanje Irana v libanonske notranje zadeve.

"Nenaden odstop gospoda Haririja in dejstvo, da je to sporočil iz tretje države, nista le obžalovanja vredna in presenetljiva temveč kažeta tudi, da igra na prizorišču, ki so ga ustvarili tisti, ki regiji ne želijo dobro. V tej igri je edini zmagovalec sionistični režim, ne arabske in muslimanske države," je dodal Gasemi in namignil na krivdo Izraela za ustvarjanje napetosti na območju.