Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kedves Nézőink! Ma a Hidakkal jelentkezünk. Az adás tartalma:
- Zoom platformon ülésezett az MNMI Tanácsa;
- a Szlovén Országos Levéltár küldetése;
- promóciós kisfilmek a Lendva-hegyi borászokról;
- Magvető: a krumpli termesztése és tárolása.
Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Mostovi si lahko ogledate naslednje prispevke:
- seja Sveta ZKMN preko aplikacije Zoom;
- poslanstvo Arhiva Republike Slovenije;
- promocijski filmi o vinarjih na območju Lendavskih goric;
- rubrika Sejalec: pridelava in skladiščenje krompirja.
Poglejte si posnetek tradicionalne prireditve Ciciban poje in pleše, na kateri se s pevskimi in plesnimi točkami predstavljajo predšolski otroci iz vrtcev severovzhodne Slovenije. Na oder je pogumno stopilo veliko otrok. Vabljeni k ogledu.
V nocojšnjem Omizju bomo govorili o prehrani. O naših navadah in razvadah, mitih in resnici, škodljivih prigizkih in uravnoteženih jedilnikih, doma pridelani hrani in tisti s trgovskih polic. Strokovnjaka, ki smo ju povabili v studio,prihajata s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Dr. Martina Bavec in dr. Tomaž Langerholc se ukvarjata z vprašanji varne in lokalno pridelane hrane. A še zdaleč ne samo s tem.
Mariborsko jutro prinaša nekaj nasvetov psihoterapevta s katerimi bi lahko izboljšali partnerske odnose, povabili vas bomo na posebne koncerte Konservatorija za glasbo in balet iz Maribora, obiskali bomo Pravljično Celje, predstavili mini tropski vrt in se družili z mojstrico peke z drožmi, ki organizira tudi brezplačen tečaj. Videli pa boste tudi Dedka Mraza, ki se bo letos otrokom pridružil s pomočjo Televizije Maribor.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Janez Anton Scopoli je utemeljitelj slovenske botanike. Leta 1760 je izdal prvo, 1772. pa dopolnjeno izdajo Flore carniolice, temeljnega popisa rastlinstva pri nas oziroma takratne širše Kranjske. 15 let je živel in ustvarjal v Idriji, kjer pa ni bil srečen. Morda je prav zaradi tega prehodil številne idrijske hribe in velik del takratne Kranjske in popisoval rastline, živali in minerale. Idrijsko obdobje je bilo njegovo najbolj plodno. Zadnja leta je preživel v italijanski Pavii, tam je oblikoval botanični vrt, kot je videti še danes. Po njem je poimenovan rod volčičev z vrsto kranjski oziroma scopolijev volčič. Ob 200-letnici njegove smrti, ta je bila lani, so njegov portret pripravili v uredništvu oddaje Na vrtu.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1. PRIMERJAVA RASTLINJAKA IN PLASTENJAKA
Pred nizkimi temperaturami skušamo vrtičkarji na najrazličnejše načine zaščiti svoj pridelek, da bi si lahko tudi pozimi pripravili krožnik doma vzgojene zelenjave ali skledo solate. Pomaga, če imamo rastlinjak, pa naj bo ta večji ali manjši. Pri Martini Plohl Krevh v Čreti smo preverili, koliko topleje je bilo v steklenjaku in plastenjaku, ko so se novembra temperature prvič zadrževale pod lediščem.
2. CVETJE GROFICE MARIJE AUERSPERG ATTEMS
Na začetku jeseni je v dvorcu Dornava potekal strokovni posvet o tihožitjih grofice Marije Auersperg Attems. Številni strokovnjaki so njena slikarska dela preučevali v projekti Arboretuma Volčji Potok, pri tem pa ugotovili, da je večino upodobljenega cvetja grofica imela tudi na svojem vrtu.
3. ZDENKINE GRENIVKE, LIMONE IN MANDARINE
Agrumi za Prlekijo res niso značilne rastline. A kaj, ko pri Stajnkovih brez njih ne morejo! Zdenki so tako pri srcu, da so limone upodobljene na kuhinjskem prtu in na podstavkih. Parkrat smo jih že obiskali: pri presajanju najstarejše in največje limone, nato, ko smo jim pomagali pri razmnoževanju s čopiči. Tokrat nam je uspelo ujeti trgatev, prvič so pobirali grenivke.
Obujamo spomine na 15 let delovanja slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali Ambasadorji nasmeha. Pogovarjali smo se z Blanko Kapus Passecker, prostovoljko Zavoda Pit, društva, ki med drugim pomaga tudi invalidnim psom. Obiskali smo Ormoške lagune, naravni rezervat, kjer pticam družbo delajo tudi vodni bivoli. Opazovali smo najmanjšo vrsto race, ki jo lahko vidimo pri nas, kreheljca. Svetujemo, kako pozimi pravilno hraniti ptice. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V občini Šentjur pri Celju se ena od krajevnih skupnosti imenuje Proseniško. Bilo bi vse povsem običajno, če bi se karkoli v kraju imenovalo tako - Proseniško. Pa se ne. Če ne bi bilo obcestne table, bi mislili, da ste se ustavili v kraju Blagovna. Tako se namreč imeujejo tamkajšnje Športno društvo pa Konjeniški klub in pohodniška pot. Celo ribniku, do katerega nas usmerja tabla z napisom "Rajski otok", domačini pravijo Blagovna. Blagovna je ime tamkajšnjega vrtca in šole in nihče ne "gre na Proseniško", vsi "hodijo v Blagovno". Naša ekipa je za tokrtane Sledi raziskala tiste sledi, ki jih je na Proseniškem pustila nekdanja Blagovna.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V javnosti je najbolj znana po dolgoletnem boju proti prisotnosti rakotvornega azbesta in boju za azbestne bolnike. Poleg tega se ukvarja s poklicnimi boleznimi, mobingom na delovnem mestu, umrljivostjo; seznam njenih poklicnih aktivnosti je še daljši. V zadnjem času se ukvarja s težavami zaradi epidemije koronavirusne bolezni v delovnih organizacijah.
Kot mlada zdravnica je začela kariero v ambulanti v Postojni, se v naslednjih letih odločila za specializacijo iz medicine dela, doktorirala je v ZDA, danes pa je doma in v svetu priznana strokovnjakinja na področju vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi, bolje rečeno: na bolezni in smrti ljudi.
O svoji poklicni poti, na kateri ni manjkalo polen pod noge, govori odkrito in neposredno; takšno jo javnost tudi pozna. Naj gre za poklicne bolezni ali virus covida 19, vedno je pomembno, da se ob ustrezni delovni zaščiti delavcev ustrezno spremenijo tudi delovne razmere, pravi. In tam, kjer imajo ozaveščeni delodajalci ustrezno znanje, je vse to mogoče, kjer takih delodajalcev ni, pa delavci trpijo tudi med koronakrizo.
Sicer pa bomo prof. dr. Metodo Dodič Fikfak malo pobliže spoznali tudi osebno, saj ji je pri delu v nepogrešljivo oporo njena družina.
