Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Drugo junijsko nedeljo so se volivci ob visoki volilni udeležbi na evropskih volitvah izrekli tudi štirikrat ZA ponujene referendumske teme: dvakrat za uporabo in gojenje konoplje, pomoč pri končanju življenja ter za preferenčni glas. Se lahko politika, čeprav izidi posvetovalnih referendumov niso zavezujoči, izogne uresničitvi ljudske volje? Z gostoma pravnikoma, profesorjem dr. Igorjem Kaučičem in dr. Janezom Pogorelcem, tudi članom DVK-ja.

Babi ima rojstni dan. Rija se odloči, da ji bo pripravila rojstnodnevno zabavo presenečenja. Lep namizni prt, šopek rož in sladkarije. Krokodil bi rad pomagal, pa mu vse spodleti. Po dobri zabavi vedno ostane strašen nered. Babi ju prosi, da vse pospravita.

Vabljeni, da se tudi ob torkih prebujate z nami! Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Serija televizijskih portretov prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni.

Gre za deset kratkominutnih zgodb, ki jih je poznavalka zgodovine Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o bolj ali manj poznanih a pomembnih zgodovinskih osebnostih.
Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.

V življenju se ves čas srečujemo s pravili primernega vedenja, ki urejajo medsebojne odnose in preprečujejo kaos. V vsakdanjem življenju jih imenujemo bonton. Seveda se pravila v različnih kulturah razlikujejo. V bolj formalnih okoljih pa se sistem pravil in postopkov, ki narekujejo naše vedenje, imenuje protokol. Zakaj ga potrebujemo in kako se pravila primernega vedenja s časom spreminjajo, se bomo v studiu pogovarjali z vodjo protokola Republike Slovenije, mag. Aleksandrom Strelom.
Spoznali bomo tudi, kako se primerno in spoštljivo vesti na posebnih dogodkih, kot so poroke, pogrebi ali obiski kulturnih ustanov. Tudi skupen obed pogosto pokaže, kakšna je naša kultura vedenja za mizo, zato bomo predstavili nekaj ključnih priporočil, o kulturi obdarovanja pa bomo spregovorili s filozofom dr. Mirtom Komelom.
Velik del naše komunikacije se je preselil tudi na splet. Pošiljanje elektronskih sporočil, klepetanje na različnih forumih, objavljanje fotografij na družbenih omrežjih je postalo sestavni del našega vsakdana. A tudi tam veljajo pravila primernega vedenja. Kakšna so, nam bo v rubriki Ah, ta splet! razkrila Nina Cijan z gostjo Majo Vreča, strokovnjakinjo za varno rabo interneta.
Oddajo o primernem vedenju bomo končali s pogovorom o moči, ki jo ima naša zunanja podoba, o moči, ki jo nosi obleka. Z nami bo avtorica treh knjig o kulturi oblačenja, Lea Pisani.

V prvi oddaji voditeljica in scenaristka Neva Novljan z ekipo odkriva posebnosti, melodičnost in bogastvo govorov primorske narečne skupine, v katero uvrščamo kar devet narečij: rezijansko, obsoško, tersko, nadiško, briško, kraško, istrsko, čiško in notranjsko. V oddaji izpostavljeno kraško, obsoško in istrsko so ji pomagali odkrivati priznani slovenski dialektologi in številni domačini, ki v svojem narečju pišejo poezijo, prozo, pojejo, pripravljajo gledališke igre, obujajo stare običaje, otroci iz vrtcev in osnovnih šol…torej številni domačini, ki so vse bolj ponosni na svoje narečje in so veseli, da se odnos do narečij v zadnjih letih spreminja na bolje.
V oddaji sodelujejo tudi številni ustvarjalci, ki jim narečna beseda blizu in na nek način sveta: novogoriški goriški kantavtor in gledališki igralec Iztok Mlakar, kantavtor in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine Rudi Bučar, pesnica in pisateljica Nelda Štok Vojska, pesnica Alferija Bržan, pevke Buške čeče in številni drugi. Kajti, kot pravi Iztok Mlakar, so se narečne besede stoletja kot kamen v vodi stoletja brusile, oblikovale in postale tako lepe….zato bi jih bilo izgubiti!

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V javnosti je najbolj znana po dolgoletnem boju proti prisotnosti rakotvornega azbesta in boju za azbestne bolnike. Poleg tega se ukvarja s poklicnimi boleznimi, mobingom na delovnem mestu, umrljivostjo; seznam njenih poklicnih aktivnosti je še daljši. V zadnjem času se ukvarja s težavami zaradi epidemije koronavirusne bolezni v delovnih organizacijah.
Kot mlada zdravnica je začela kariero v ambulanti v Postojni, se v naslednjih letih odločila za specializacijo iz medicine dela, doktorirala je v ZDA, danes pa je doma in v svetu priznana strokovnjakinja na področju vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi, bolje rečeno: na bolezni in smrti ljudi.
O svoji poklicni poti, na kateri ni manjkalo polen pod noge, govori odkrito in neposredno; takšno jo javnost tudi pozna. Naj gre za poklicne bolezni ali virus covida 19, vedno je pomembno, da se ob ustrezni delovni zaščiti delavcev ustrezno spremenijo tudi delovne razmere, pravi. In tam, kjer imajo ozaveščeni delodajalci ustrezno znanje, je vse to mogoče, kjer takih delodajalcev ni, pa delavci trpijo tudi med koronakrizo.
Sicer pa bomo prof. dr. Metodo Dodič Fikfak malo pobliže spoznali tudi osebno, saj ji je pri delu v nepogrešljivo oporo njena družina.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem.

Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.

Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 25.000 oseb slovenskega porekla.
O tem z Luko Kropivnikom, avtorjem magistrske naloge o Slovencih v Avstraliji.
Pričakujemo vas v Sprehodih.

Tomi Partl z Mač odhaja na evropsko nogometno prvenstvo v vlogi predsednika disciplinske komisije Evropske nogometne zveze. To odgovorno funkcijo opravlja skoraj 20 let.
Bilčovs je pred več kot 1200 gledalci v zadnjem krogu remiziral proti drugouvrščeni ekipi iz Oberglana in si zagotovil napredovanje v podligo.
V nabito polni dvorani grajske štale v Hodišah je Slovensko prosvetno društvo Zvezda slavilo 120-letnico.
Branko Lenart in Boris Gaberščik kot pomembna protagonista avstrijsko-slovenske fotografske scene trenutno skupaj razstavljata v galeriji mestne hiše v Gradcu.
http://slovenci.orf.at

Michael je prepričan, da pri Nataschi nima več možnosti. Ta medtem na planini išče redko zdravilno rastlino za mazilo in jo tudi najde. Ko pa poskuša z rastline odtrgati vejo, nesrečno pade.
Eva ima dovolj Robertovega nenavadnega vedenja in mu prepove priti na Emiliev krst. Robert je sprva užaljen, a se zave, da je krst pomemben za njihovo družino, in jo prosi, naj mu dovoli, da se ga udeleži. Bo izpolnila njegovo željo?
Ko Franzi vidi Tima z mlado, lepo žensko, je prizadeta. A se zave, da je zdaj svoboden in da lahko počne, kar hoče. Tudi če je to zanjo zelo boleče. Steffen naredi vse, kar je v njegovi moči, da bi žalostno Franzi spet razvedril.
Zaradi Vanessine malomarnosti Alfonsa uščipne v križu. Vanesso grize slaba vest, zato skuša pod Hildegardinim skeptičnim pogledom napako popraviti.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Ljudje smo spolna bitja, a pogovori o intimnosti so še vedno tabu. Tudi medpredmetna spolna vzgoja v šoli ni sistematična in celovita, ampak osredotočena na reprodukcijo in nevarnosti. Mladi z Gimnazije Celje - Center in Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo bodo skupaj s strokovnjakinjami in strokovnjaki govorili o tem, kakšni so dobri pogovori o spolnosti, zakaj pornografija ni učni pripomoček, šele soglasje pa je temelj, na katerem se lahko začne graditi intimnost. Obiskali smo uspešne izvajalce pogovorov o spolnosti, omenili bomo projekt Prvič in se dotaknili tudi dokumentarnih filmov Miti devištva in Predigra. Oddajo vodita Tina Antončič in Dino Subašić.

glasba in besedilo: Laibach

Laibach je nemško ime za Ljubljano in reko Ljubljanico, je pa tudi naziv slovenske glasbene in več medijske skupine. Pri Laibach gre za medijsko najbolj odmeven projekt popularne kulture, katerega slava sega čez meje Slovenije.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Ekskluzivno: kako si je medicinska sestra v eni od slovenskih bolnišnic pridobila zaupanje bolnice in jo le dan po premestitvi z intenzivne nege brez vednosti zdravnikov odpeljala k notarki, kjer je nanjo in na njenega moža prepisala vse premoženje.

Z nebinarnimi osebami, ki živijo v Sloveniji, o svobodi in peklu razkritja. Kako je razkritje svojega otroka doživljala mama nebinarne osebe? Zakaj bi želeli živeti v nevtralni spolni identiteti? In ali res obstaja več kot 50 spolnih identitet?

Nečloveško dolge vrste za fizioterapijo se še podaljšujejo. Dve tretjini bolnikov čakata nedopustno dolgo, nekateri celo 600 dni. Nekateri prst uperjajo v nekritično izdajanje napotnic.

Zakaj se vračata fašizem in patriarhat, zakaj nas strašijo z migranti in teorijo spola, kdo je v Sloveniji skrajna desnica, zakaj so vsi tiho, ko po središču Ljubljane maširajo črnosrajčniki, kakšna je razlika med Golobom in Janšo, zakaj tisti »nikoli več«, ki je donel ob koncu II. svetovne vojne, ne odmeva več, in kje je antifašizem, bo pojasnila pesnica Svetlana Makarovič. Kakšni so razlogi za prostovoljno amputacijo noge in kakšne so posledice takšne odločitve, pa bo pojasnila bioterapevtka Ana Koritnik, ki je sprejela to radikalno odločitev.

Obiskali smo slovenski oglaševalski festival v Portorožu, kjer so številni mednarodni strokovnjaki spregovorili tudi o tem, kako umetna inteligenca vpliva na kreativno industrijo in zakaj generacija z spreminja svet. Med drugim smo se pogovarjali z znanim newyorškim ilustratorjem Timothyjem Goodmanom ter slovenskim skladateljem Anžetom Rozmanom, ki sodeluje z legendarnim oskrjevcem Hansom Zimmerjem. Maratonci tečejo zadnji krog ali Kdo neki tam poje; s črnim humorjem prežetih filmskih klasik ni treba posebej predstavljati. O njihovem nastanku ter še o marsičem smo se pogovarjali z režiserjem Slobodanom Šijanom, častnim gostom jubilejnega 20. Grossmanovega festivala. Zazrli se bomo tudi že v poletje, v 64. jazz festival, ki ga po novem vodi Tina Lešničar. Predstavljamo nekdanjo Delovo novinarko, ki je področje jazza spremljala skoraj dve desetletji, v njem pa vidi revolucijo misli in zgled za bolj etično družbo. Tudi v mednarodnem okviru ena redkih žensk na vodilnem mestu ima jazz celo v krvi, po dedu in očetu. Obiskali smo še prireditve, ki so potekale pod okriljem Foruma Tomizza, obmejnega srečanja, ki skozi literaturo povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Forum, ki je poimenovan po pisatelju Fulviu Tomizzi, je letos praznoval 25 let, utemeljen pa je bil kot prostor sodelovanja, spodbujanja in omogočanja dialoga v širšem obmejnem prostoru.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

ep. 6: Dora
Bolni Kafka okreva v znanem češkem zimskem letovišču. Živahen kraj se v njegovih predstavah spremeni v temno mitično vas iz njegovega romana Grad. V tem okolju sreča mlado Judinjo Doro Diamant, svojo poslednjo veliko ljubezen. Franz se končno odtrga od doma in preseli k Dori v Berlin, vendar je očitno, da se že poslavlja. Njegovo kratko obdobje z Doro se konča z mučno smrtjo v sanatoriju blizu Dunaja.

KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023
Scenarij: Daniel Kehlmann, David Schalko
Režija: David Schalko
V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.