Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Cofek dobi zelo pomembno nalogo: pripraviti mora mizo za kosilo. Očka ga želi spodbuditi, zato ga poimenuje kapitan Pribor. Cofku in njegovi zvesti pomočnici Rini se obeta razburljivo potovanje ...

Četrtkovo jutro lahko ponovno preživite v družbi mariborskih jutranjikov. Tokrat vam bodo predstavili novo serijo na TV Slovenija, ki jo lahko spremljate ob torkih zvečer, Zgodbe s Prepiha. S predsednikom Astronomskega društva Orion se bodo potopili v svet vesoljskega raziskovanja in napovedali najbolj zanimive nebesne pojave. Sprehodili se bodo čez program Festivala Lent, ki se v Mariboru začenja ta petek, in spoznavali dopustniške navade Mariborčanov pred 100 leti. V tokratni rubriki Goran preizkuša boste aktivni Velenjski rudnik videli čisto od blizu. Iz terena vas bo pozdravil Goran Obradovič, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Franjo Bobinac je že dolga leta aktivno vpet v slovensko športno dogajanje. Dobro leto in pol je zdaj predsednik OKS – ZŠZ in igre v Parizu, ki se bodo začele čez dober mesec, bodo njegove prve v tej vlogi. Na Francijo, Pariz in francoščino ima lepe spomine, zato je zadovoljstvo ob tem, da bo prav v to deželo popeljal doslej najštevilnejšo slovensko zasedbo, še toliko večje. Ljubitelj dobre glasbe, pevec, glasbenik na kitari in klavirju bo gost Urbana Laurenčiča.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.

Viktor obišče bivšo ženo v spremstvu medicinskega tehnika. Padel je z odra in doživel možganski pretres. Zaradi tega je začasno izgubil spomin. Meta skrbi zanj. Okoli hiše se zbirajo radovedni novinarji, ki hočejo izvedeti za podrobnosti Viktorjeve delovne nesreče. Polona se o primeru pogovori s prijazno novinarko.

Po že predstavljenih narečjih primorske, štajerske in dolenjske narečne skupine voditeljica in scenaristka serije Slovenska narečja Neva Novljan z ekipo v prvi oddaji druge sezone odkriva posebnosti, melodičnost in bogastvo govorov panonske narečne skupine, v katero uvrščamo štiri narečja: prekmursko narečje, slovenskogoriško narečje, prleško narečje in haloško narečje. V oddaji je pozornost usmerjena predvsem na prekmursko in prleško narečje, njuno melodijo in zven pa v oddaji odkrivajo predvsem domači narečni govorci; büjraši, tkalke in mlinarji iz Ižakovcev, člani KD »Marko« iz Beltincev, pevka Regina, pesnik in pisatelj Feri Lainšček, prleški kantavtor Tadej Vesenjak, künštni Prleki iz Republike Prlekije, otroci iz vrtca Ljutomer, znameniti lotmerški kasači in številni drugi.
Avtorica oddaje ob bogastvu prekmurskega in prleškega narečja izpostavi tudi lepote, običaje in znamenitosti teh dveh pokrajin, z mistično Muro in čarobnimi vinorodnimi griči Prlekije na čelu, saj sta prav pokrajina in njeno narečje najpomembnejša elementa identitete ljudi.

Portret slovenskega komediografa, pisatelja, dramatika in politika Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana.

Portret največjega slovenskega komediografa in pisatelja Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana, ki ga javnost pozna predvsem kot pisatelja, dramatika, humorista, gledališčnika in politika. Je pa tudi ljubiteljski ribič.
Toneta Partljiča v dokumentarnem filmu spoznavamo ob spominih in anekdotah njegovih sorodnikov, prijateljev, znancev in nekdanjih sodelavcev, med katerimi so popolnoma običajni ljudje, pa tudi znani slovenski kulturniki in politiki. Tone Partljič je namreč človek številnih talentov, znanj in poklicev: bil je učitelj, novinar, pisatelj, gledališki dramaturg, umetniški vodja gledališča, gledališki režiser, predsednik Bralne značke in Društva slovenskih pisateljev ter tudi dolgoletni poslanec v državnem zboru. Od začetka pa vse do danes je tudi član organizacijskega odbora Borštnikovega srečanja. Ob vsem tem mu je uspelo napisati okoli petdeset gledaliških iger, romanov, zgodb, mladinskih knjig in scenarijev za televizijo in film. Za svoja literarna dela je dobil vrsto nagrad: od Levstikove, Grumove, Glazerjeve do Prešernove nagrade.
Kljub častitljivi starosti še vedno piše knjige, režira v amaterskem gledališču, javno nastopa ter na morju lovi ribe. Ribolov je zanj odmik od resničnosti, meditacija in inspiracija. Zato nekajkrat na leto obišče otok Ilovik na Hrvaškem.
»Tam ozdravim dušo in telo … Voda me privlači. Ko sem zvečer na čolnu na oni strani otoka, kjer ni luči, in vidim samo Rimsko cesto, silhuete otoka, se zavem, da je bilo tu tako pred pet in več tisoč leti. In se mi zdi, da sem za tisto tisočinko časa, ki mi je dan v tej večnosti, del vsemirja, sveta, morja ... Če pri tem ujamem kakega ribona, kaj šele brancina, pa tudi ni slabo. In ko se v trdi temi vrnem, me Milka nadere, kje si bil toliko časa, me je bilo že strah. Ko pa zagleda ribo ali dve, reče priden.«

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

V Evropski uniji že dobro leto traja žolčna razprava glede sprememb pravil o uporabi in prodaji gensko spremenjenih organizmov oziroma rastlin, ki so nastale z novimi genomskimi tehnikami. Ponekod so te že dolga leta dovoljene, najbolj so razširjene v Združenih državah in Argentini. V Evropski uniji so do zdaj veljala veliko strožja pravila, a to se utegne v kratkem spremeniti. Mnenja stroke o tem, kakšne bodo posledice, pa so zelo različna. Nekateri znanstveniki zagovarjajo stališče, da se bodo kmetje z novimi genomskimi tehnikami lažje prilagajali podnebnim spremembam in manj uporabljali pesticide, vsi skupaj pa se bomo tako izognili pomanjkanju hrane in nenadnim dvigom cen, drugi pa so glede uporabe novih tehnologij precej bolj zadržani. Preden takšna živila dovolimo, moramo dobro preveriti, kako bodo vplivala na zdravje človeka, okolje in biotsko raznovrstnost, poudarjajo. Čigava bo obveljala?

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V prvem delu se v Julijskih Alpah spoznamo z najbolj veličastno kuliso naših gora - več kot kilometer visoko Severno triglavsko steno. Z alpinistoma Matijo Volontarjem, Žigo Oražmom in gorskim vodnikom Tomažem Jakofčičem opravimo zahteven plezalni vzpon po Čopovem stebru. Vzpon nad prepadi dopolnjujejo intimni pogledi vseh treh protagonistov, gorske vodnice Tine Di Batista in zgodovinarja Dr. Petra Mikše.

V prvem delu oddaje sta gostji predsednica društva mladih Slovencev v Italiji DM+ Katja Canalaz ter odbornica Martina Bearzi. V drugem delu pa o humanističnih študijah ter poletni šoli humanistike spregovorita doc. dr. Melita Lemut Bajec ter dr. Martina Tonet, s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Uredništvo oddaje: voditeljica Barbara Ferluga, režiser Jan Leopoli, Poljanka Doljak in Nataša Ferletič.

A Nagyító alatt című adás témája a budapesti Magyar Nemzeti Múzeum Magyar menyasszony című időszaki kiállítása.

Tema oddaje Pod drobnogledom je začasna razstava Madžarskega narodnega muzeja v Budimpešti z naslovom Madžarska nevesta.

Franzi med pospravljanjem najde Dirkovo oporoko. Ker Dirk to opazi, mu mora obljubiti, da tega ne bo nikomur omenila. Franzi je zaskrbljena, da si bo Dirk kaj storil.
Eva je odšla, Robert pa je obupan, ker ne ve, kam.
Paul in Vanessa se še kar prepirata, ko pa nepričakovano dobita vstopnici za koncert, morata skupaj preživeti večer.
Natascha in Michael sta presrečna, da je Andréjeva spletka tokrat uspela in da sta spet skupaj.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Žarko in Živa pripravljata zabavo presenečenja za rojstni dan krave Žveke. Toda to ni tako preprosto, kot sta mislila, saj morata skupaj z drugimi živalmi z dvorišča skrivati priprave pred sumničavo Žveko.

Boti se znajde sredi zasnežene zaledenele dežele, kjer je priča srditemu kepanju dveh snežnih Kepkov. Stvari se zapletejo, saj Kepka zrasteta v prava orjaka.

Leto 2023 je bilo daleč najbolj vroče leto tako v Sloveniji kot na Zemlji, odkar izvajamo meritve. Vroče je bilo nad kopnim, pa tudi v oceanih in morjih. Zadnjih deset let je najbolj vročih 10 let od začetka merjenja temperature. Maj je bil najtoplejši maj globalno in 12. zaporedni najtoplejši mesec. To pomeni, da bo leto 2024 verjetno spet najtoplejše do zdaj.
Povprečna temperatura zadnjih 10 let na Zemlji je za 1,2 stopinje Celzija višja od povprečne temperature pred industrijsko dobo. Sliši se malo, ampak kaj to pomeni?

Bernarda Žarn je v Dnevno sobo povabila pisateljico in publicistko Vesno Milek, ki nam bo skozi knjigo pričarala svoj pogled na Pariz. Na mesto neštetih muz, vladarjev in revolucij, bleščečih salonov in zakotnih kotičkov. Pariz, pravi gostja odddaje, razburja in pomirja, vsakič posebej pa zapeljuje in pusti, da se vanj zaljubiš. Letos je Pariz tudi mesto olimpijskega duha. Nekaj ima ta Pariz, pravi Vesna Milek.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Dobra dva tedna pred evropskimi volitvami je premier na slovesnosti ob obletnici novomeške bolnišnice napovedal razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, torej prepoved tako imenovanih zdravniških dvoživk. Ukrepi pomenijo revolucijo, je dodal ob drugi obletnici vlade. Kako uresničljive so predvolilne besede in kaj je prineslo preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek?

Je jedrski spopad mogoč? Bi Rusija v Ukrajini res lahko uporabila jedrsko orožje? In Severna Koreja? So grožnje resnične?
Zgodovina nas uči, a ne izuči. Hirošima. Spomin in opomin na jedrsko katastrofo. Sadae Kasaoka je hibakuša. Tako v japonščini pravijo tistim, ki so na svoji koži izkusili jedrski napad in preživeli. Kasaoka-san je ena od redkih še živih prič tragedije, ki nam pripoveduje svojo zgodbo o ubijalski modrikasti svetlobi, črnem dežju, o reki, polni trupel. O izgubi in zaznamovanosti. Pripoveduje nam zgodbo Hirošime, ki se ne sme nikoli več ponoviti.
A svet se izgublja v spirali neustavljive jedrske tekme. Najmanj devet držav ima jedrsko orožje; največ Rusija, nato ZDA, daleč za njima je Kitajska. A azijska velesila se pospešeno oborožuje in povzroča nelagodje sosednjim državam. Še bolj nepredvidljiva je Severna Koreja, ki vse pogosteje razkazuje mišice. Znova se oglašajo alarmi, slišati je opozorila pred raketnimi napadi v južni sosedi in celo na japonskih otokih.
Bili smo na Okinavi, kjer je skoraj 50 tisoč ameriških vojakov. Spomin na najbolj krvavo tihomorsko bitko, s katero se je dejansko končala druga svetovna vojna, je tam še živ. Kot je tudi strah pred negotovostjo. Ali res spet živimo v času pred vojno?
Pospešeno se oborožuje tudi Japonska. Pacifizem je mrtev, na pohodu je militarizem. “Nikoli več” je le krilatica.
Skoraj štiri tisoč jedrskih konic je naloženih in pripravljenih za izstrel. Le vprašanje časa je, kdaj bo nekdo namenoma ali po pomoti pritisnil na gumb.

Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Naša dopisnica Petra Kos Gnamuš je bila sinoči v dunajskem Musikvereinu na koncertu Orkestra slovenske filharmonije in pianista Alexandra Gadjieva. Predstavili vam bomo biografijo Glej ga, Součka! letos preminulega kultnega slovenskega dramskega, filmskega in televizijskega igralca Jurija Součka, ki je izšla pri založbi Beletrina. Bili smo tudi na odprtju pregledne razstave kolektiva Oloop v Centru Rog.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Na prleškem pločniku slavnih v Ljutomeru je svojo zvezdo na 20. Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina dobil srbski režiser Slobodan Šijan, ki ga poznamo kot avtorja dveh legendarnih jugoslovanskih komedij – Kdo neki tam poje in Maratonci tečejo častni krog. 20. obletnico letos praznuje tudi festival Kino otok – Isola Cinema, ki je v slovenski prostor prinesel kinematografije t. i. tretjega sveta, sodobne angažirane filme in eksperimentalne forme.

Skladatelj Janez Gregorc (1934-2012) je temeljito zaznamoval zadnjih šest desetletij slovenske glasbe. Kot skladatelj, prireditelj in glasbeni producent je bil tesno povezan tudi z Big bandom RTV Slovenija. Na tokratnem koncertu, ki je potekal v eni od ljubljanskih dvoran, je Big band RTV Slovenija zvedel Gregorčeve najuspešnejše skladbe, nastale posebej za slovenski jazzovski orkester. Predstavili se bodo izvrstni solisti, člani orkestra, dirigent Tadej Tomšič, solistka bo Nina Strnad.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.