Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ponedeljek, 9. sep. 2024

TV Slovenija 1 • Pon, 9. sep.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Ob presenetljivem - v zadnjem hipu - odstopu Tomaža Vesela od kandidature za evropskega komisarja, ob vladnem iskanju nove kandidatke in medijskem molku ob tem, bo pogled na komisarsko sago v Politično predstavila bivša evropska komisarka Violeta Bulc.

Družina se odpravi na igrišče v parku. Tjaša je razočarana, saj so novo plezalo že zasedli drugi otroci. V strahu pred njimi se skrije in si jih raje predstavlja kot vesoljce. Maša razkrije, da je vesoljski mehanik, ki zna popraviti njihovo vesoljsko ladjo, in Tjaša se otrese strahu.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Cmok ima zelo nagajivega prijatelja Bobka. Danes mu je skril hlače. Ko prideta otroka k Cmoku na kosilo, ju Cmok pričaka brez jedi. Skupaj iščejo hlače, saj se kuhati brez njih ne da. Med iskanjem postanejo lačni in vsi se strinjajo, da bi se jim zelo prilegel zavitek. Malenkost za velike mojstre kuhe. Aja, hlače je Bobek skril v hladilnik. No, problem s hlačami je rešen. Zdaj le še čarobna kuhalnica in mnogo višenj,..in zavitek je en, dva, tri nared. Pa dober tek.

Marija ima v življenju vernih pomembno mesto. Mnogi Slovenci radi poleti poromajo v Medžugorje.

Na praznik Marijinega rojstva bomo v oddaji govorili o odnosu do Božje matere Marije. Številni Slovenci se ji priporočajo v njej posvečenih cerkvah v domovini, veliko pa jih k njej poroma tudi zunaj naših meja. Med najbolj obiskanimi romarskimi kraji je Medžugorje. O tamkajšnjih prikazovanjih in vlogi tega priljubljenega hercegovskega romarskega kraja bo govoril papežev odposlanec nadškof Aldo Cavalli. Z mladimi se bomo pogovarjali o tem, s kakšnimi vtisi so se vrnili s 35. Festivala mladih v Medžugorju in kako odnos do Marije vpliva na njihovo vero. Predstavili bomo baziliko Lurške Matere božje v Brestanici in si pogledali, kako v okviru akcij Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo najrevnejšim prebivalcem afriške celine pomaga Slovenska karitas.   

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. So nas napisali, oziroma kar prečitali, Butalci? Nas Milčinski pozna bolje, kot poznamo sami sebe? Takole pravi: ”In takih ljudi je povsod dosti, česar ne vidijo, ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni."
"Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, pa ji pravijo potok. Ob obeh kraji mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve tri hiše imajo nadstropja, jim pra-vijo graščine. Ime je vasi Butale" Tako začenja Fran Milčinski pripo-vedko o Butalcih, knjigo, ki smo jo vsi brali, ki jo vsi poznamo, toda nočemo si priznati, da nas je malo tudi napisala. Butalci veljajo za eno največjih slovenskih knjižnih uspešnic vseh časov. V raznih oblikah in z različnim izborom zgodb so do zdaj izšli že kakih dvajsetkrat, be-remo jih od otroštva do odraslosti in vsakokrat jih drugače razumemo. Butalci so bili v slovenski literarni zgodovini precej zapostavljeni, težave pa so bile tudi z literarno zgodovinsko umestitvijo - čeprav je Milčinski ustvarjal v času realizma in naturalizma, bi mu težko nadeli oznako realist. Bil je pač humorist. In ta oznaka ga je stala kanona. Toda sogovornik ddr. Igor Grdina v oddaji jasno pove: “V živem kanonu so še kako prisotni, legije navadnih bralcev navsezadnje legitimirajo delo; je pa Milčinski izjemen stilist, samo še Ivan Cankar je imel v tisti generaciji tako prepoznaven slog.”

Sredi avgusta vsako leto oživijo trije vrhovi, ki jih romarji obiskujejo enega za drugim: Sladka gora, Tinsko in Sv. Rok nad Šmarjami pri Jelšah. Shodi so še danes zelo obiskani in so zaradi značilnih krajevnih šeg in navad izjemno doživetje. Te cerkve pa so tudi veliki umetnostni spomeniki, s katerimi je slovenski barok dosegel svoj vrh. Arhitektura, kiparstvo in slikarstvo se združujejo v celostne umetnine, ki so slikovito umeščene v pokrajino.

Avtor in voditelj: Andrej Doblehar

Dr. Milko Mikola je odličen zgodovinar in eden najboljših poznavalcev povojne represije v Sloveniji. Dr. Mikola je bil rojen v družini, ki je dejavno podpirala partizane, a sta bila tako mama kot oče po vojni zaprta, vsa družina pa je trpela zaradi obvezne oddaje. Študiral je zgodovino in jo tudi poučeval na srednji šoli, vendar je moral delovno mesto zapustiti potem, ko je opozoril na spolne zlorabe učenk, ki so jih zakrivili nekateri šolniki – člani komunistične stranke. Pozneje se je zaposlil v Celjskem arhivu in začel spoznavati gradivo o povojnem delovanju režima. Bil je tudi vodja Sektorja za popravo krivic in prvi vodja Študijskega centra za narodno spravo. V času, ko veliko govorimo o kršenju človekovih pravic in svoboščin v Gazi in Ukrajini, pogosto pozabljamo na razsežnost nasilja, ki ga je komunistični režim izvajal nad Slovenci in pripadniki drugih narodov na našem ozemlju. Dr. Mikola je v desetletjih delovanja to temo podrobno raziskal. Njegovo temeljno delo je Rdeče nasilje, za katerega je dobil tudi Zoisovo priznanje, letos poleti pa je izdal knjigo z naslovom Neoprostljivo, ki govori o komunističnih zločinih nad ženskami in otroki. Mikola dokaže, da je bi komunizem do teh skupin prebivalstva podobno nasilen kot nacizem. Kot izjemen poznavalec gradiva je bil osupel in prizadet, ko je sedanja vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma.

Voditelj: Jože Možina

12:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13:15
Šport

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

O največjih filmskih igralcih, njihovi karieri, zasebnem življenju in o pomenu njihovega ustvarjalnega dela za zgodovino filma govorijo pronicljivi poznavalci sedme umetnosti. Med njimi sta Derek Malcolm, dolgoletni filmski kritik pri britanskem dnevniku Guardian, in Ian Nathan, filmski publicist in nekdanji urednik pri britanski filmski reviji Empire.

Epizoda: SIDNEY POITIER
Sidney Poitier, ki je umrl 6. januarja 2022, ima v zgodovini ameriškega filma in kulture častno mesto. Bil je prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo. Njegova kariera je bila polna pomembnih vlog, ki so imele v času boja za pravice temnopoltih subverziven naboj. Sistematično je zavračal vloge, ki so utrjevale žaljive rasistične stereotipe, in v številnih kultnih klasikah iz 60. in 70. let ustvaril edinstveni tip temnopoltega junaka, ki je bil inteligenten in dostojanstven, prodoren in uporniški.

Izvirni naslov: DISCOVERING FILM / Britanska dokumentarna oddaja, 2015 / Režija: Lyndy Saville / Nastopajo: Derek Malcolm, Wendy Mitchell, Ian Nathan, Neil Norman

Z nami bo sociologinja in raziskovalka dr. Mirjam Milharčič Hladnik.
Govorili bomo o knjigi Doba velikih migracij na Slovenskem, ki je tik pred ponatisom, v angleškem prevodu pa jo lahko beremo pri ugledni založbi Peter Lang. To je knjiga za vsak dom, poudarja soavtorica, saj skorajda ni hiše, od koder se v tistem času ni odpravil v svet kak član družine. Vabljeni v našo družbo.

Na 631. pliberškem jormaku so v šotoru SPD Edinost, v Svaveji uti, v slovenski oddaji voščil Čestitamo in pozdravljamo Jošku Hudlu podelili odlikovanje za 30 let uspešnega delovanja v Slovenskem društvu upokojencev Pliberk.
V Dobu pri Pliberku smo obiskali Emila Omana, ljubiteljskega likovnega ustvarjalca, ki sta mu v prostem času svinčnik in papir najljubša spremljevalca. Tema njegovih slik in skulptur so človek, oči in usta.
Pri Katoliškem prosvetnem društvu Planina v Selah so tudi letos vabili na plesni tečaj za mladino in odrasle. Sodelovali so pari iz Sel in z Obirskega. Po navodilih plesne učiteljice Valentine Kunauer so se naučili korake in figure k sodobni in narodnozabavni glasbi.
Nepozabno poletje (7. del) – po dramatičnem koncu prejšnje epizode se odnosi med skupinama še zapletejo.
http://slovenci.orf.at

Ko se Amelie vrne iz Baden-Badna, ima lepo presenečenje za Tima.
Franzi je še vedno razdvojena med Timom in Steffnom. Podobne težave ima v zvezi s Paulom Lucy. Tima odpustijo iz bolnišnice.
Rosalie se skrije, saj nameravajo na njen seminar priti vsi trije meceni. Medtem spozna Christopha.
Ta še vedno išče Karla. Schulzu uspe izslediti njegov telefon.
Alfons je obljubil Hildegard, da bo skuhal kosilo. Nepredvidene okoliščine mu to preprečijo. Kako se bo izvlekel?


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

16:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

17:10
Šport

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

G-rexi iščejo večerjo in pot jim prekriža čilistriga. Začne se divji lov. Rdečka jih skuša ustaviti, saj čilistrige oddajajo zelo pekoč strup, a nazadnje po naključju tudi sama eno poje. Zaradi skakanja od bolečine pritegne pozornost bananaraptorjev, ki prav tako iščeta večerjo.

Vsepovsod po svetu so domači ljubljenčki del družine. Z njimi si delimo dom, toda ali jih v resnici dobro poznamo? V tej seriji se bomo poglobili v njihova življenja in tako razkrili marsikaj, kar so do zdaj skrivali. Spoznali bomo osupljive živali z vsega sveta in z napredno tehnologijo pokazali, kaj vse zmorejo.

2. del
V tem delu bomo pokukali v možgane naših domačih ljubljenčkov, da bi videli, kako jih uporabljajo, da se znajdejo v svetu ljudi. Znanstveniki potrjujejo, da so naši domači ljubljenčki pametnejši, bolj prilagodljivi in zabavnejši, kot smo si kadar koli predstavljali, sploh če jih pri tem spodbujamo. Od kakaduja, ki pleše v ritmu popularnih pesmi, do podgan v dirkalnih vozilih in kunca košarkaša, ki se je vpisal v knjigo rekordov.

THE SECRET LIFE OF OUR PETS / Velika Britanija / 2021 / Režija: Rob Neil

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

18:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

18:57
Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

19:45
Šport

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

19:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.

Zakaj so slovenske šole brez učiteljev in učiteljic, kdo ubija učiteljski poklic in kdo nas bo učil, bosta pojasnila Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Zakaj se uporaba antidepresivov tako povečuje in kdo bo ljudem po novem zakonu ponujal psihosocialno pomoč, bo pojasnila psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek z ministrstva za zdravje. Zakaj je Plac tako pomemben, nujen in bistven, pa bosta pojasnila Katja in Metod, uporabnika Placa, Participativne ljubljanske avtonomne cone, ki je te dni praznovala drugo obletnico.

Spremljali smo mednarodni literarni festival Vilenica, ki se letos z osrednjo tematiko o umetni inteligenci sprašuje, kako lahko ta vpliva na človeško ustvarjalnost. Podrobneje bomo predstavili glavnega nagrajenca festivala, bosansko-hrvaškega avtorja Miljenka Jergovića, ter Moniko Herceg, prejemnico nagrade SEP za mlade avtorje, ki je v tem trenutku eden najodmevnejših glasov sodobne hrvaške literature. V studiu pa bomo gostili Dušana Šarotarja, pisatelja, pesnika in scenarista, ki je letošnji slovenski avtor v središču festivala. Predstavili bomo letošnje nagrajence 81. Beneškega filmskega festivala, na katerem je za leve tekmovalo 21 filmov. Žiriji tega najstarejšega filmskega festivala, ki napoveduje tudi kandidate za oskarje, letos predseduje francoska igralka Isabelle Huppert. Obiskali smo še 19. festival sodobnega plesa Fronta v Murski Soboti, na katerem so potekale številne odmevne domače in tuje plesne predstave. Med drugim smo se pogovarjali z gostujočimi južnokorejskimi koreografi.

22:05
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

22:10
Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Na štirih razstaviščih po Sloveniji je na ogled pregled opusa Wilhelma Heiligerja, ki zajema slikarstvo, dela na papirju, fotografijo in skulpturo. V dunajski Kunsthalle smo bili na pregledni razstavi umetnice Aleksandre Domanović, ki se v svojih delih ukvarja s tehnologijo, zgodovino in identiteto. Predstavili pa bomo tudi dokumentarni film One to One: John & Yoko, o življenju Johna Lennona in Yoko Ono v letih 1971–1973.

22:50
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Leta 1978 si je Aldo Moro, predsednik Krščanskih demokratov, vodilne italijanske stranke, prizadeval za oblikovanje vlade narodne enotnosti s sodelovanjem Komunistične partije. Vendar se s t. i. zgodovinskim kompromisom, za katerega se je zavzemal predsednik Krščanskih demokratov, marsikdo ni strinjal, tako v parlamentu kot na ulici in celo v Vatikanu. 16. marca, na dan, ko naj bi se glasovalo zaupnici vladi, so pripadniki Rdečih brigad v zasedi pričakali Alda Mora in njegovo spremstvo. Stražarje so ubili, Mora pa ugrabili.

ep. 1:
Leta 1978 si je Aldo Moro, predsednik Krščanskih demokratov, vodilne italijanske stranke, prizadeval za oblikovanje vlade narodne enotnosti s sodelovanjem Komunistične partije. Vendar se s t. i. zgodovinskim kompromisom, za katerega se je zavzemal predsednik Krščanskih demokratov, marsikdo ni strinjal, tako v parlamentu kot na ulici in celo v Vatikanu. 16. marca, na dan, ko naj bi se glasovalo zaupnici vladi, so pripadniki Rdečih brigad v zasedi pričakali Alda Mora in njegovo spremstvo. Stražarje so ubili, Mora pa ugrabili.


ESTERNO NOTTE / Exterior Night / Italija / 2022
Scenarij: Marco Bellocchio, Stefano Bises, Ludovica Rampoldi
Režija: Marco Bellocchio
V glavnih vlogah: Fabrizio Gifuni, Margherita Buy, Toni Servillo, Fausto Russo Alesi, Daniela Marra, Gabriel Montesi, Paolo Pierobon, Fabrizio Contri, Pier Giorgio Bellocchio, Antonio Piovanelli, Bruno Cariello

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov