V začetku aprila so se nadobudni srednješolci iz 25 držav Evropske unije zbrali v grški prestolnici, kjer so en teden trli orehe in preizkušali svoje znanje iz treh predmetov - biologije, fizike in kemije. Med približno 150 dijaki sta slovensko znanje zastopali dve ekipi, v eni so bili trije dijaki Gimnazije Novo mesto, ki so se odlično odrezali. Domen Kulovec, Klemen Kovač in Uroš Prešern so za las zgrešili zlato medaljo, a bili povsem zadovoljni tudi s srebrom okoli vratu in končnim devetim mestom.

Na evropski naravoslovni olimpijadi (EUSO) lahko tekmujejo dijaki, mlajši od 16 let. Tekmovanja posameznikov ni, saj se mora kar najbolje izkazati ekipa, pokazati pa morajo znanje iz vsakega naravoslovnega predmeta posebej. "Običajno se na takšnih tekmovanjih naloge povezujejo, letos so bile ločene. Morali smo opraviti praktične poskuse, iz katerih je bilo treba izpeljati teorijo," je dejal najstarejši izmed dolenjske trojice, Klemen Kovač, Domen Kulovec pa je dodal, da naloge niso bile "tako vesoljske, kot bi si predstavljali". "Pri kemiji je moral Uroš očisititi natrijev klorid, torej navadno kuhinjsko sol. Dobil je vzorec, ki ga je moral prečistiti do določene stopnje. Klemen je meril viskoznost oljčnega olja, jaz pa sem pri biologiji moral izmeriti stopnjo transpiracije oljčnih listov - koliko vode v določenem časovnem obdobju izhlapi iz listov," je pojasnil.

Vse okoli nas izvira iz naravoslovja
Pa se na takšno tekmovanje sploh da pripraviti? "Težko. Prireditelj je vsem ekipam poslal krajšo zgodbico, ki je služila kot namig za naloge. Sklepali smo, da se bodo poskusi vrteli okoli oljčnega olja in morske vode, kar ni presenečeneje, saj država organizatorka naredi naloge na podlagi svojih značilnosti," je dodal Domen, ki obiskuje drugi letnik gimnazije.

Vsi trije so veliki navdušenci nad naravoslovnimi vedami, "čisti naravoslovci", kot so se opisali sami, čeprav ne znajo z besedami opisati, v čem je čar biologije ali kemije. "Zanimivo mi je, ker gre za svet okoli nas," je dejal tretji člen novomeške "verige" Uroš Prešern, Klemen pa ga je dopolnil: "Zanimiva mi je narava, z naravoslovjem spoznaš, kako vse deluje."

Z uspehi na olimpijadah tudi do štipendije?
A sploh Uroš, ki prav tako kot Domen obiskuje drugi letnik novomeške gimnazije, je mnogo več kot "le" naravoslovec, saj nadarjenost kar sije iz njega. Tako se mu je uspelo uvrstiti tudi v slovensko ekipo za kemijsko in lingvistično olimpijado, ker pa se ti dve tekmovanji prekrivata, se je moral odločiti za eno. "Odločil sem se, da se bom preizkusil na lingvistični, za kemijsko imam še čas v tretjem in četrtem letniku," je dejal. Tako bo julija s še tremi nadarjenimi dijaki slovenske barve zastopal na Kitajskem. Pa je Urošu pri pouku sploh še kaj izziv? "Pri naravoslovnih predmetih res nimam težav, pri kakšni angleščini ali francoščini pa tudi pri geografiji in zgodovini se je pa treba tudi učiti," je odgovoril morda bodoči doktor kemije, saj je prav kemija tisto, kar ga najbolj privlači. "Najraje bi šel študirat kemijo, nato pa bi rad delal na kakšnem institutu. Kemijski institut in Institut Jožef Stefan sta zelo priznana, tako da bi imel v takšni službi veliko priložnosti za raziskovanje. Je pa tudi res, da dobri rezultati na mednarodnih olimpijadah morda prinesejo tudi kakšno ponudbo za štipendijo v tujini," je odgovoril Uroš, ki ga je zaradi njegovih uspehov posebej izpostavila tudi ravnateljica Mojca Lukšič.

Tudi Klemen in Domen želita čez nekaj let evre služiti z znanjem iz naravoslovja, Klemen razmišlja tudi o medicini, ki je skupek vseh treh ved, torej biologije, kemije in fizike.

Če bi imeli čarobno paličico ...
Kaj pa bi spremenili, če bi postali minister za šolstvo in bi lahko v srednješolski pouk uvedli novosti? Domen se - pričakovano - zavzema za večji poudarek na naravoslovnih predmetih."Razumem, da mora šola dati človeku neko širino, a želel bi si več naravoslovja in tudi več praktičnih poskusov. Zdaj imamo pri biologiji, fiziki in kemiji recimo le vsak mesec ali dva laboratorijsko vajo, po kateri moramo napisati poročilo." Uroš pogreša bolj individualen pristop: "Več poudarka bi dal individualnosti. Če nekoga en predmet res zelo zanima, bi moral imeti priložnost, da že v okviru pouka dobi več možnosti in časa, da se mu posveti. Pa seveda več prakse, več poskusov, da bi se spodbujalo raziskovanje in da bi nas naučili razmišljanja, ne pa 'napiflanosti'. Da bi znali sami priti do določenih zaključkov." Klemen pa je duhovito in samokritično dodal, da se "v šoli nobenemu učencu nič ne ljubi" ...

Nemški dijaki so vedno v ospredju
Na naravoslovnih olimpijadah - nedavna v Atenah je bila že dvanajsta, udeleženci najdejo čas tudi za druženje. Novomeščani so svojo državo predstavili le z lepimi besedami, kljub najstniškim letom pa je beseda nanesla tudi na aktualno gospodarsko in družbeno dogajanje na celini. "Vsi smo povedali kakšno slabo besedo o politikih," se je nasmejal Domen, Uroš pa je dodal, da politike nima časa spremljati, če pa bi jo, "bi tako ali tako postal le slabe volje".

Na tokratni olimpijadi so sicer zmagali predstavniki Madžarske. "Vzhodne države so zelo uspešne, saj imajo v šolskem sistemu več poudarka na naravoslovju," je dejal Domen, vsi trije pa so kot iz topa ustrelili, da v najožji krog favoritov leto za leto sodijo nemški dijaki. "Oni se že od poletja pripravljajo na to tekmovanje, tako da nič čudnega, da vsako leto osvojijo zlato medaljo. V šoli imajo dodatne naravoslovne predmete," je dodal Klemen.

Zlato je sicer osvojilo osem najuspešnejših ekip, novomeškim bistroumnim glavam pa je ušlo le za nekaj točk. A niso bili razočarani, v športnem slogu so dejali, da so prišli po takšen rezultat, kot so ga nato odnesli domov.