"Deset let nazaj, si nisem nikoli predstavljal, da bom v tem poslu," je povedal Greg Pal, bivši računalniški direktor: "Tukaj pravzaprav govorimo o kmetijstvu. Pogovarjal sem se z nekaterimi ekonomisti, ki so prepričani, da to področje v prihodnosti izjemno veliko obeta."

33-letni Pal s tem misli na posebne, genetsko spremenjene bakterije, ki iz industrijskih oziroma kmetijskih odpadkov, kot so lesni ostanki ali slama, proizvedejo surovo nafto. Čeprav se sliši neverjetno, pa to ni znanstvena fantastika - bakteriološki izloček bi lahko zaenkrat še teoretično poganjal tudi naše avtomobile. Pal mu zato pravi "obnovljivo dizeljsko gorivo".

Novo gorivo brez predelav avtomobilov
Pal je sicer direktor podjetja LS9 in eden izmed tistih, ki se resno zaveda problema vse dražje nafte, vendar pa se je reševanja te težave lotil na popolnoma drugačen način: "V svetu je največ govora prestrukturiranju svetovne ekonomije z alternativnimi viri kot je naprimer biogorivo, nihče ali pa zelo malo ljudi pa razmišlja, kako bi lahko prišli do pogonskega sredstva, ki je podoben ali enak nafti."

Manj škodljivih emisij
V podjetju so prepričani, da je njihova "Nafta 2.0" ne le obnovljiv vir energije, ampak tudi negativna z ogljikom. To pomeni, da je škodljivih emisij ob izgorevanju manj, kot jih za svoj razvoj potrebujejo rastline oziroma drevesa iz katerih posledično pridobivajo to gorivo. LS9 je s svojim projektom že prepričal izkušenega Boba Walsha iz energetskega giganta Shell: "Kolikokrat v življenju dobiti možnost, da postavite na noge podjete, ki bo prineslo milijarde dolarjev?"

Pri LS9 so že pridobili začetni kapital v višini 20 milijonov dolarjev. Pal razlaga, da v procesu uporabljajo enocelične organizme. Začeli so z gojenjem posebnih nepatogenskih bakterij E. coli., ki jim spremenijo DNA. "Pred petimi ali sedmimi leti bi tak postopek trajal mesece, stal pa bi na stotine tisoče dolarjev. Danes to traja nekaj tednov, za kar porabimo okrog 20 dolarjev," je povedal Pal.

Uporaba naravnih surovin
Ker se surova nafta le za nekaj molekularnih stopenj razlikuje od maščobnih kislin, ki jih običajno proizvedejo bakterije E. coli, ni potrebno veliko napora, da pridemo do končnega rezultata. Za fermentacijo se potrebne naravne surovine, kot naprimer žita, iz katerih trenutno pridobivajo biogorivo, za hranjenje bakterij pa se lahko uporabi praktično vse, kar razpade v sladkorje.

Pri podjetju sicer niso zainteresirani za uporabo žit, predvsem zaradi naraščajoče cene hrane, kot posledica pridobivanja za alternativnega goriva, ampak za druge primerne elemente.

Problem je velikost fermentacijskih naprav
Pri podjetju so do sedaj izdelali največjo fermentacijsko napravo, ki na teden izdela en sodček nafte (približno 147 litrov), potrebuje pa 3,7 kvadratnih metrov prostora. Da bi nadomestili sedanjo tedensko porabo nafte v ZDA, bi potrebovali 143 milijonov takšnih naprav (o ceni te naprave še ni nič znanega) in 531 kvadratnih kilometrov prostora – toliko npr. znaša velikost mesta Chicago. To je zaenkrat tudi največji problem – v laboratoriju stvar deluje, zaplete pa se pri možnostih masovne proizvodnje. "Naš načrt je, da do leta 2010 predvsem za prikaz postopka odpremo manjšo tovarno, za leto 2011 pa že načrtujemo odprtje prve tovarne za komercialno uporabo." Za hrano bakterijam nameravajo uporabiti brazilski sladkorni trs, končna cena sodčka pa bi znašala 50 dolarjev, kar je precej manj kot sedanja cena črnega zlata, ki se približuje 140 dolarjev.