Kateri kabel uporabiti na električni hitri polnilnici? To so se spraševali avtorji zadnje oddaje Avtomobilnost, kjer so v preteklosti tudi že pojasnili, kakšne so možnosti polnjenja električnega avtomobila doma.

Električni avtomobili prinašajo tudi nove vrste mobilnosti. Recimo car-sharing. V mreži car-sharinga, sploh za mestno uporabo, se uveljavljajo popolnoma električna vozila, ki jih morajo uporabniki znati priključiti na javne polnilne postaje. Ko menjamo električne avtomobile različnih znamk, lahko pride pri kablih in električnih polnilnicah tudi do zmede. Tudi v Avtomobilnosti so ob pogledu na sofisticirano hitro polnilno postajo priznali, da bi bili lahko žrtve kakšne skrite kamere.

Razlika med hitrim in počasnim polnjenjem
Marko Femc iz podjetja Plan-net Solar pravi, da uporabniki običajno nimajo težav pri polnjenju električnih vozil ali priključitvi kabla. Dobijo sicer kakšen klic, ki pa je povezan s težavami na vozilu ali na polnilnici. "Sveže pečeni lastniki električnega avtomobila polnjenje zelo hitro osvojijo, ker že pri trgovcu dobijo osnovne podatke. Ko enkrat ali dvakrat uporabijo polnilnico, na kateri normalno polnijo, hitro pridobijo izkušnje, in težav ni več," pravi Femc.
Vseeno vozniki električnih vozil na začetku ne vedo vedno, kakšna je razlika med hitrim in počasnim polnjenjem.

Počasna polnilna postaja je postaja, ki se polni na AC-elektriko, to je do 22 kilovatov. AC je tudi šukovtičnica, kjer pa gre za 3,6-kilovatno polnjenje. Hitre polnilnice so DC-polnilnice. Gre za 50-kilovatno moč polnjenja oziroma 43 kilovatov AC, razloži sogovornik.

Japonski in evropski standard
Poznamo dva standarda polnilnih postaj: prvi je japonski standard CHAdeMO in drugi evropski CCS oziroma tip2. Se pravi, hitro polnjenje DC in počasno polnjenje AC. Na univerzalni polnilni postaji imamo tri vrste priključkov, ki zadostijo vsem tipom vozil. Katero koli model avtomobila se pojavi na trgu, se lahko polni na takšni polnilnici.

Strokovnjak s področja avtomobilnosti Andrej Brglez razmišlja, da, če uporabniška izkušnja ni preprosta, se na trgu ne bo prijela. Kot dodaja, zagotovo ne bo dolgo več držalo, da imamo različne kable, različne priključke, da imamo zelo veliko različnih plačilnih sredstev, različnih kartic za različne operaterje, pri katerih kupujemo električno energijo.

V pričakovanju poenotenja
"Res je. Če niso brezplačne, zahtevajo avtorizacijo," potrdi sogovornik in dodaja, da se z novim standardom to spreminja. Komunikacija med vozilom in polnilnico naj bi omogočila prenos VIN-številke. Če boste že registrirani v sistemu, ne boste potrebovali kartice, ampak bo vaš ponudnik, lahko operater oziroma avtomobilska hiša, sklenil vse gostujoče pogodbe z drugimi operaterji, konec meseca pa bo uporabnik e-vozila dobil samo račun kot zdaj za elektriko. "Dobili boste račun za vse stroške, kjer koli boste potovali," dodaja Femc.

Razlike so tudi med električnimi avtomobili. Renault zoe, ki je med Slovenci eno najbolj razširjenih električnih vozil, lahko izkorišča tudi trifazni tok. Kakšne so razlike in ali jih mora uporabnik znati razlikovati?

Femc najprej pojasni, da se vsako električno vozilo polni na navadno šukovtičnico. To je tista vtičnica, ki jo imamo doma, kamor priključimo kabel sušilnika za lase, gospodinjske aparate. Polnjenje pa traja dlje. "Čez noč lahko napolnimo neko povprečno električno vozilo, ki ima okoli 30 kilovatnih ur veliko baterijo. Od tam naprej se vozila zelo razlikujejo. Večina avtomobilskih proizvajalcev omogoča DC-polnjenje do 350 kilovatov. Pri AC-ju je težje, saj je vsa tehnologija vgrajena v vozilo, in to podraži vozilo. Zato trenutno razen Renaulta, ki omogoča 22- oziroma 43-kilovatno polnjenje AC, drugi proizvajalci ponujajo DC-priključke. Pričakuje se, da bo tudi Renault omogočil hitro polnjenje prek DC-polnilnic."

Prihaja induktivno polnjenje
Razvoj polnilnic gre v več smeri. Najprej prihajajo ultrahitre polnilne postaje. To so polnilne postaje z močjo 150, tudi 350 kilovatov, zadnje že 450 kilovatov in omogočajo, da v zgolj petih minutah baterijo napolnimo toliko, da bo omogočila vozilu doseg za 300 kilometrov poti. Nato je indukcija. To pomeni, da se baterija ne polni s kablom, ampak ima pod vozilom t. i. preprogo in tam nameščeno tuljavo, prek katere se polni. Nato lahko pričakujemo še dinamično indukcijo, kjer se baterija vozila polni med vožnjo.

Izziv za distributerje električne energije
Moderen termin so ultrahitre polnilnice. Tudi v povezavi z morebitnimi težavami z električnim omrežjem, sploh, če jih bo več v omrežju. "Postavljanje polnilne infrastrukture po celotni državi ali še pomembneje, v samih mestih bo pomemben izziv za distribucijo. Velike moči bo treba pripeljati iz razdelilnih transformatorskih postaj v mesto. Če ima ena ultrahitra polnilna postaja moč 350 kilovatov, jih ima deset 3,5 megavata. Če k tem polnilnim postajam dodamo še počasne polnilne postaje, dobimo zelo velike moči. Distribucija ali celo državna strategija bo morala določiti, kako prioritetno bo treba razvijati mrežo polnilnih postaj, kako polnilnice umeščati in kako infrastrukturno okrepiti celotno omrežje," pravi Femc, ki na koncu doda, da bo penetracija elektromobilnosti zagotovo vsako leto večja in bo potreben strateški razvoj vseh vidikov, da bomo lahko enakomerno in hitro zakorakali v elektromobilnost.