V zadnji oddaji Avtomobilnost smo v ospredje postavili multimodalno mobilnost. To je izraz za različne vrste povezane mobilnosti oziroma različnih vrst prevozov v obliki storitev, ki lahko nadomestijo obliko lastništva avtomobila. Bo drugi ali tretji avtomobil v družini s pomočjo prepletanja javnega prevoza, car-sharinga, Uberja, izposoje koles in taksijev sploh še potreben?
To smo se spraševali v zadnji oddaji Avtomobilnost, kjer smo z urbano povezali električne e-golfe z avtobusi.
Nedavno je mestna občina Ljubljana (MOL) skupaj z Volkswagnom v mozaik različnih mobilnosti v Ljubljani dodala še eno storitev več - prevoz na klic. V floto vozil so pri Javnem podjetju Ljubljanski potniški promet, d. o. o. (LPP), za začetek v najem vzeli 20 povsem električnih VW e-golfov, namenjenih prevozu potnikov povsod po Ljubljani in tudi okolici. Poimenovali so jih Eurbani.
S tem Ljubljana sledi mestom, ki aktivno rešujejo vprašanje, kako v kratkem času, po možnosti s čim manj izpusti, iz okolice mest v mestno jedro spraviti v istem času čim več ljudi.
Ljudje bodo sprejeli storitev
Teh 20 električnih golfov vsaj na začetku ne bo bistveno spremenilo načina in časa, kako se bodo Ljubljančani in tisti, ki prihajajo v Ljubljano v službo, vozili po sami prestolnici, ugotavljamo v Avtomobilnosti. A mešanica storitev, ki so na voljo, je velik korak naprej od storitev, ki so bila na voljo še pred letom dni.
Peter Horvat, direktor Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), meni, da so ljudje pripravljeni sprejeti storitev, ki je cenovno ugodna in dostopna. "Ljudje niso pripravljeni hoditi peš 200, 300 metrov ali pa kilometer do neke točke, ampak moramo mi slediti njegovim potrebam." Cena prevoza na klic sicer še ni bila sprejeta, na MOL-u so ob predstavitvi projekta povedali le, da bo konkurenčna.
Storitev bo potekala na način, da bo treba Eurbana po telefonu, elektronski pošti, omenja se tudi mobilna aplikacija, naročiti vsaj dve uri prej. Ob naročilu bodo morali uporabniki sporočiti, kje bodo vstopili v vozilo in kdaj.
Kaj je torej razlika v primerjavi s taksiji? Te v resnici veljajo za eno najstarejših obrti nasploh in v resnici se velikokrat počutimo, kot da se prevažamo v najstarejši obrti, sploh, ko je treba vračati drobiž ali pa za plačilo uporabiti kartico.
Tri bistvene prednosti
Na MOL-u poudarjajo, da je storitev transparentna, da je cena prevoza znana vnaprej, da so vozila čista in vozniki urejeni. Pred leti je namreč konzorcij evropskih avtoklubov naredil test prevozov s taksiji v 22 različnih mestih po Evropi. Ljubljana je končala na zadnjem mestu. Vzroki - neprijaznost taksistov, goljufanje pri izbiri poti, zaračunali so preveč in bili so neurejeni. In ravno to želijo e-golfi oziroma Eurbani tudi spremeniti. Večja dodana vrednost, poleg tega da so ekološko odličnejši, je ta, da bodo uravnavali našo vožnjo po mestu in okolici. Plačevalo se bo z urbano, s katero gremo že zdaj lahko na avtobus, si izposodimo BicikeLJ ... Uporabniki prevoza bodo lahko s pomočjo aplikacije tudi ocenili zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo s čistočo in storitvijo.
Urbano želijo razširiti na Ljubljani satelitska mesta
Za uspešen model se je izkazalo povezovanje v conski sistem za Ljubljano. Na linijah, ki danes obratujejo do Grosuplja, Dobrove, Iga, Vodic, se je število uporabnikov povečalo za več kot 50 odstotkov, in to v času, ko drugje po Sloveniji uporaba javnega potniškega prometa upada, razlaga Horvat. Vzrok za to naj bi bil poenoten plačilni sistem s kartico Urbana.
Z njo si lahko že vrsto let v Ljubljani tudi uspešno izposodimo BicikeLJ. V Ljubljani pa si želijo, da bi enako počeli tudi prebivalci satelitskih mest. "Želimo si, da bi ljudje, ki prihajajo v Ljubljano iz Kranja, Škofje Loke, iz Domžal …, uporabljali javna prevozna sredstva. To pomeni vlake, avtobuse," pravi Horvat. Na LPP-ju si v sodelovanju z župani drugih slovenskih mest namreč želijo, da bi se že v svojem kraju do javnega prevoznega sredstva ljudje pripeljali s kolesi. "Ko prispejo v prestolnico, jim moramo ponuditi mobilnost: car-sharing, prevoz na klic, kolesa, električna kolesa," o načrtih pove Horvat, ki pojasni, da že danes beležijo približno blizu dve tretjini potovanj po Ljubljani, bodisi obiskovalcev bodisi Ljubljančanov, s kolesi oziroma z avtobusi.
"To je odličen rezultat. Avtobuse tudi že opremljamo z nosilci za kolesa. Namenjena so tudi ljudem, ki pripotujejo z vlakom ali avtobusom v Ljubljano in imajo s seboj kolo, gredo z njim po opravkih, v službo, in potem z avtobusom, oziroma javnim prevozom nazaj domov," še pravi Horvat in oznanja, da imajo za Bicikelj danes že 30 mest, 20 novih se bo še naredilo.
Število vozil v Ljubljani se bo zmanjšalo
Eurbani, ki so se v mreži storitev LPP pridružili mestnim avtobusem in storitvi BicikeLJ, pa niso edina letošnja pridobitev v prestolnici. Že pred meseci se je začel pilotni projekt car-sharinga z možnostjo najema različnih električnih avtomobilov, napovedan pa je tudi prihod Uberja. Prav zaradi naštetega v Ljubljani pričakujejo, da se bo število vozil v naslednjem desetletju v prestolnici zmanjšalo.
"Trendi v Evropi gredo v smeri, da se osebni motorni promet izrine iz mest. V Londonu in Parizu želijo iz centrov mest do leta 2020 izriniti dizelska vozila. V Amsterdamu bo do leta 2020 celotni javni prevoz elektrificiran. To je trend v naprednih mestih, katerim Ljubljana sledi. Čez deset let ne bo več prometa v samem centru mesta z vozili z motorji na notranje zgorevanje," pravi Horvat, ki že napoveduje prihod prvih električno gnanih avtobusov, v prihodnosti pa si bo v Ljubljani možno izposojati električna kolesa.
En avtomobil bo dovolj
S tem pa se bo moral spremeniti odnos Slovencev do avtomobilov ali pa vsaj Ljubljančanov, ki bodo imeli možnost uporabe najrazličnejših storitev javnega prevoza.
Menjavo lastništva vozila za kakršno koli drugo obliko javnega prevoza bi morali pozdraviti, pa ne zgolj kar zadeva čistejši zrak ali manj hrupa. "Praviloma sta drugi in tretji avtomobil slaba avtomobila. To so avtomobili, ki so stari od 10 do 15 let, slabše vzdrževani, saj jih ne vozijo na uradne servise, kar je tudi velika težava," razlaga sogovornik, ki je prepričan, da se z uporabo javnega prometa dolgoročno vpliva tudi na varnost v prometu. "Mi nismo nasprotniki avtomobilov. Prav je, da imaš doma avtomobil. Ta ti nudi neko svobodo. Ne potrebujemo pa drugega, tretjega, četrtega vozila."

V zadnji oddaji Avtomobilnost smo govorili o novi ljubljanski multimodalni mobilnosti: