Leta 2018 je na evropskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 25.100 ljudi. Pri Evropski komisiji so navedli, da bo ena izmed prelomnic pri doseganju večje varnosti v prometu uvedba obveznih asistenčnih pripomočkov v novih vozilih in tudi omejevanje hitrosti, ki jih bodo lahko dosegala nova vozila.

Hrvaška med najslabšimi
Statistični podatki kažejo tudi na velike razlike v varnosti v prometu. Medtem ko se je Slovenija uvrstila na sam vrh po izboljšanju varnosti v cestnem prometu, je Hrvaška med štirimi najslabšimi članicami EU-ja, kar zadeva število smrtnih žrtev v prometu. Najmanj ljudi na milijon prebivalcev v EU-ju umre v Veliki Britaniji (28), sledita Danska (30) in Irska (31), v Sloveniji je lani na milijon prebivalcev umrlo 44 ljudi, na Hrvaškem pa kar 77. Slabše od Hrvaške so še zgolj Latvija (78), Bolgarija (88) in Romunija (96).

Toliko presenetljiveje je, da se Hrvaška na dno uvršča kljub moderni infrastrukturi in na stotine kilometrov avtocest, ki so jih zgradili na poti do obmorskih ciljev, ki pa jih hrvaški vozniki zaradi zasoljenih cen ne uporabljajo. Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da so najpogostejši vzroki za prometne nesreče alkohol, hitrost in telefoni – tako je lani na Hrvaškem v prometu umrlo 317 ljudi.

Poleti visoke kazni
Na Hrvaškem so zato pripravili predlog za zvišanje kazni za prometne prekrške. Zakon naj bi bil sprejet še pred poletjem. Slobodna Dalmacija navaja, da se večje globe nanašajo na vožnjo v nasprotno smer na hitrih cestah in avtocestah, prekoračitev hitrosti v naseljih za 50 km/h in več, namerno vožnjo skozi rdečo luč v križišču, zavrnitev testa alkoholiziranosti, vožnjo pod vplivom alkohola na mejo 1,5 promila, vožnjo pod vplivom mamil, vožnjo avtomobila brez veljavnega vozniškega dovoljenja, pa tudi za lažje prometne prekrške, kot je neuporaba varnostnega pasu, nepravilen prevoz otrok, uporaba telefona med vožnjo in nespoštovanje pravila prednosti, neuporaba zimske opreme, nepravilno prehitevanje, če se ne boste ustavili na železniškem prehodu ...

Zakon bo predvideval tudi, da se lahko vozniku ali voznici do odločitve sodišča odvzame vozilo, če je kaznovan dvakrat ali je naredil enega od zgoraj naštetih težjih prekrškov. Opozicija predlogu nasprotuje in pravi, da bo šlo le za polnjenje državnega proračuna z vplačanimi kaznimi. Prepričani so, da lahko število mrtvih na cestah zmanjšajo zgolj s preventivo in izobraževanjem, izboljšavo cestne infrastrukture, predvsem regionalnih cest, in pomladitvijo voznega parka. Hrvaški vozni park spada med najbolj zastarele med državami članicami EU-ja. Sprašujejo se tudi, ali bodo policisti, ki bodo imeli plače nižje od kazni, ki jo bodo terjali od voznikov, ki bodo naredili prekršek, ostali nedovzetni za možnost podkupovanja.

Nekateri predlogi za povečanja kazni
Vožnja v zimskih razmerah brez zimske opreme: 1.000 HRK (134 evrov) namesto zdajšnjih 700 hrvaških kun (94 evrov).
Uporaba prenosnega telefona med vožnjo: 1.500 HRK (202 evra) namesto 500 HRK (67 evrov).
Neuporaba varnostnega pasu 1.000 HRK (134 evrov) namesto 700 hrvaških kun (94 evrov).
Zavrnitev testa alkoholiziranosti, odvzema krvi ali urina: 10.000–20.000 HRK (1.345–2.790 evrov) namesto 5.000–15.000 HRK (672–2017 evrov).
Vleka drugega vozila na avtocesti: zdaj 500 HRK (67 evrov), v prihodnje 1.000 HRK (134 evrov).
Nepravilen prevoz otrok: v prihodnje 1.000 HRK (134 evrov).
Če ne boste ustavili pešcem pred prehodom za pešce: 3.000 HRK (403 evre) namesto 2.000 HRK (269 evrov).
Vožnja pod vplivom alkohola od 0,5 do 1 promila: 3.000 HRK (403 evre)–5.000 HRK (672 evrov), zdaj 1.000 HRK (134 evrov)–3.000 HRK (403 evrov).
Vožnja zunaj naselja, prehitra za 50 km/h od dovoljene: 5.000 HRK (672 evrov)–15.000 HRK (2.017 evrov) ali zapor do 60 dni.