Ko so našega najboljšega boksarja vseh časov, Dejana Zavca, vprašali, kaj je boks, se je Mister Simpatikus v odgovoru naslonil na Malega princa. In rekel, da je bistvo očem skrito. Da je to, kar vidimo med dvema bokserjema, le delček vsega. Če mislite, da se na boks naslanjamo zaradi avta, ki smo ga vozili in ima vgrajen v zadnjem delu bokserski motor, se motite. Bistvo je očem skrito. Vozili smo speedsterja.

Porsche z zanimivo idejo, oče pa v zaporu
Da bi ujeli bistvo, ki je očem skrito, moramo v času nazaj, na konec druge svetovne vojne. Takrat je Nemec Ferry Porsche, mladi startup podjetnik, imel eno genialno idejo in eno težavo. Imel je idejo, da je trg pripravljen za lahek, zanesljiv športni avtomobil, ki ga sam na trgu ne najde in misli, da bi ga bil sposoben narediti. Težavo pa je imel, da je bil takrat njegov oče v Franciji v zaporu. Njegov oče ni bil kdor koli. Njegov oče je bil tisti, prvi avtomobilski Porsche, ki je naredil hrošča, pa električni avto, pa prvi hibridni avto, se pravi, človek idealnega inženirstva.

Očetov nemirni inženirski duh pa je več kot očitno preskočil na sina. Ker po drugi svetovni vojni v Nemčiji za mladega podjetnika z očetom v zaporu ni bila najboljša podjetniška popotnica, je Ferry začel garažo graditi v naši soseščini. V Gmündu v Avstriji, slabo uro vožnje od Kranjske Gore, je namreč nastalo prvih 50 porschejev. Ker za bolj resen zagon posla ni imel denarja, je bil vesel prav vsakega kupca.

Ključen mož je prišel iz Amerike
Ena izmed njegovih prvih kupcev je bila Jolanda iz Züricha. Zelo zanimiva ženska, ki je rada letela z jadralnimi letali in potovala po Afriki. Kupila je njegov prototip, ki ga danes najdete v muzeju Porschejev, mu s tem omogočila nekaj začetnega kapitala, drugi pravi veliki investitor pa je šele prišel. In ta je prišel, od kod drugje kot iz Amerike. Max Hoffman, prodajalec avtomobilov iz New Yorka, sicer pa avstrijski izseljenec in velik ljubitelj športnih avtomobilov, je v majhnem in pohlevnem športnem avtomobilu videl potencial. Poklical je Porscheja in mu rekel, da bi jih začel izvažati v Ameriko.

Ferry ni bil čisto prepričan, ampak če bi jih prodal okoli pet na leto, bi si v ta posel upal iti. In prodajalec iz Amerike mu je rekel, poslušaj, če jih ne prodam pet na mesec, jaz ne grem v ta posel. Med mladimi, ki so radi v soboto in nedeljo tekmovali s poceni in zanesljivimi porscheji, v ponedeljek pa se z njim peljali v službo, ker namreč prvi porscheji v Ameriki so stali manj kot 3.000 dolarjev, so bili zelo priljubljeni.

Za moške stare šole
Morda ključen človek za uveljavitev porscheja v Ameriki pa je bil igralec Jeames Dean, ki je rad vozil porscheja. Dr. Frank Steffen Walliser, Direktor programa 911/718 je za oddajo Avtomobilnost povedal: "Različica porscheja 911 speedsterja je ekskluzivna. Ne izdelamo je pogosto. Speedsterja izdelamo le ob posebnih priložnostih. Tokrat je bila povod 70-letnica porscheja. Odločili smo se izdelati speedsterja generacije 911."

Kakšen je značilen kupec speedsterja? "To so predvsem zbiralci, vsekakor najvišji sloj kupcev. Po svetu je veliko ljubiteljev. Ker je ponudba omejena, smo takoj dobili veliko naročil znanih zbiralcev, ki iščejo tak avtomobil," pravi Walliser.

Ko govorimo o speedsterju in preteklosti, govorimo pravzaprav o tem, kako je Porsche za hip poskušal ustaviti čas. Je bolj analogen kot digitalen. To ni avto za influencerje. To je avto za moške stare šole, analogne, z ročnim menjalnikom in elektroniko, ki zelo, zelo pozno prime. Za moške z dobrim občutkom.