"Pr'jatli, še enkrat dober večer," je zbrane nagovoril pevec skupine Tomi Meglič po udarnem trojčku skladb za obujanje nostalgije T.H.O.R., B Mashina in Klinik. "Po srečnem enajstem letu se spet zberemo v Hali Tivoli v takem številu. Več ne gre. Najlepša hvala za tole. Mislim, da vam ne bo žal," je nadaljeval pevec, kitarist in avtor skladb ter dodal: "Zakaj ravno danes? Danes je uradno izšla naša nova deveta 'plata', ki nosi naslov Nomadi. In to ste vi. Vi. Vi. In to smo mi."

V primerjavi z repertoarjem, ki so ga predstavili na maratonskem koncertu pred enajstimi leti (kjer so nanizali skladbe iz nostalgičnega ID-a, udarnega NORD-a, ponarodelega Rh-, ognjene Petroleje in še druge), so sinoči ostale skladbe T.H.O.R., B Mashina, Klinik, Napoj, Neon, Platina, Rave, Na soncu, Samo edini in Ring.

Poleg omenjenih so med skladbe, ki so jih širili med svoje poslušalce na koncertih od albuma Saga (se pravi še VI, Infra in Ultra), umestili pet novosti, s katerimi so postregli na novem albumu. Takoj po klavirskem uvodu Tomaža O. Rousa, ki je naznanil začetek dve uri in 20 minut dolge - po zvoku sodeč - orkestracije rokerskih barv, so udarili s prvo skladbo z albuma Halo Nomadi.

Agresivnejši zvok, kjer je poudarek na ritemsekciji in spretnem prepletu klavirskega ter kitarskega zvoka. 'Naefektirani' vokal Megliča, ki niti ne pripoveduje, ampak pridiga o duhu časa in v refrenu ponavlja sporočilo "gremo kar od tu naprej", je lep povzetek Siddharte v letu 2018.

To so Nomadi
Tisti, ki so lahko do zdaj slišali z novega albuma zgolj singla Medrevesa in A.M.L.P., pa so zmajevali z glavo, da se Siddharta izgublja v še enem poskusu, da ugaja okvirom radijske sprejemljivosti (t. i. 'radio friendly' standardom), nimajo razlogov za skrb. Nomadi so udarni in moderni, kakor bi trčila svetova Rh- in Ultre. Nekaj nabojev pa so sinoči celo pustili v škatli. Tako je izostala skladba Kripto, ki poleg 'fankovskega' pridiha oboževalcem postreže z rimami, kot je: "Fant, rojen v mestu zmaja. Manjka nam sijaj. O, manjka nam sijaj. Digitalni raj, digitalni raj." In tudi Moderne dame s sporočilom: "Daj! Srce nazaj. Po tiho in na skrivaj."

Sta se pa zato tako A.M.L.P. in Medrevesa izkazali za skladbi, ki sta se že toliko "usedli" v spomin poslušalcev Siddharte, da ni občutka, da gre za novo poglavje. Še več, Medrevesa so v drugem (baladno naravnanem) podaljšku večera zamenjale Vojno idej na mestu skladbe, s katero se Siddharta poslovi na koncertih. Nič več rušilne moči, ob kateri se čaka, da se razbijejo vse kitare na odru (spomnimo se stadiona v Stožicah), katarza je po novem umirjena in skorajda spokojna.

Vrh kitarskih akrobacij v izvedbi Siddharte 9.0 se tako konča, ko Meglič povzdigne svojo med preigravanjem A.M.L.P.. Potem ko izgine še zadnji vroči val, ki so ga povzročili z ognjenimi učinki na odru in pred tem, ko se po dvorani izgubi sled za zadnjim tonom, ki pride iz zvočnikov, in Meglič v tišini spregovori: "A mi 'lahk' poveš?"

Stare uspešnice, nove preobleke
Treba je poudariti, da Siddharta na odru še zdaleč ni pomehkužena, kar je še enkrat pokazal včerajšnji potek koncerta. "Dober večer, Hala Tivoli! Kje ste prijatelji? Naj se trese, naj se trese," je začel Meglič z uvodnim nagovorom pred skladbo T.H.O.R., kjer je svoj pečat pustil poltonsko agresivneje zasnovan 'riff'. Svoje je dodala tudi pirotehnika in že ob B Mashini ni bilo obiskovalca, ki vsaj delčka skladbe ne bi odpel skupaj s Siddharto.

Agresivnejši ritem, ki je prihajal s strani navezave Boštjan Meglič-Jani Hace pa so predvsem na mestih za solaže nadkriljevali kitarski vložki Primoža Benka in Tomija Megliča. "Prijat'li, da vas sliš'mo," je pozival Meglič zbrane ob skladbi B Mashine, da se mu pridružijo ob vzklikanju "hej, hej, hej". Kitarski zvok, kjer je treba omeniti distorzijske vložke na kitari Benka predvsem na začetkih skladb (kot je bil primer pri Klinik), stopnjuje O. Rous, ki je lahko tako v vlogi tretjega kitarista (Nastalo bo) kot koncertnega pianista (kot se je to izkazalo ob petminutnem uvodu v skladbo Samo edini). In je tisti, ki pričara nasmeh na obraz, ko se sam po koncu skladbe Do konca sprehodi po črno-belih tipkah in po vzoru melodij iz časov 2D-risank doda čar nagajivosti.

Siddharta brez gostov
"Udarništvo" so člani skupine Siddharta prekinili sinoči, ko je Meglič vzel v roke akustično kitaro, kar je bila tudi napoved za predstavitev nove skladbe Lej Lej Lej (katere refren preprosto ostane v ušesu) in za Strele v maju, kjer je Meglič odpel tudi del, ki ga v izvirniku Damir Urban. Siddharta tako na koncert, ki je bil prvi po slabem letu (odkar so se zaprli v snemalni studio), ni povabila nobenega gosta. Samo njih pet. Med občinstvom je ostal tudi tolkalist Martin Janežič - Buco, ki je na preteklih velikih koncertih veljal za šestega člana skupine. Še največji pridih "gostovanja" je pustila skladba Mala nimfomanka, ki so jo po predstavitvi na Ritmu mladosti, ko so igrali ob boku Big Foot Mame, vzeli za svojo. In podobno jo je sinoči v izvedbi Megliča sprejelo tudi občinstvo (medtem ko se je Grega Skočir le nasmihal ob odru ob poslušanju).

Vseeno pa Siddharta ne niza zgolj uspešnic, ki bi bile na koncertu mašilo med skladbami z novega albuma. "Zdaj bomo pa zaigrali nekaj za svojo dušo. Za našo ekipo, ki jim ta šegavost velikokrat ustreza. 'Komad', ki je težek za 'plesat'. Težek za razumevanje besedila. In zelo 'fajn' za 'zaigrat'. Kaj je smisel, težko povem. Če vam izdam naslov, si sami približno predstavljajte: Phat 'motherf**** Yuppie'," je sredi koncerta razložil Meglič.

Mogoče je še največji izziv Siddharte, kako povezati skladbe, ki so nastajale v zadnjih 23 letih, da ne bi izpadle zastarele. Pri tem izkoriščajo spremembe v aranžmajih (ko Platina dobi skoraj 'vesoljske' efekte) in dejstvo, da občinstvo zna njihova besedila na pamet. Tako je dovolj, da Meglič odpoje zgolj vrstico in dvorana poje Na soncu. Vmes se lahko igrajo z jakostjo prepevanja in z Megličem skoraj šepetajo: "Ker ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce." To sodelovanje je šlo sinoči do te mere, da je občinstvu po koncu skladbe ob vrnitvi na oder zaploskal kar sam Meglič.

Ledena sredi ledene dvorane
Tako so tudi pripravili občinstvo, da so jih priklicali nazaj na oder dvakrat. Stali so tudi, ko so se prižgale luči v upanju na tretji podaljšek. Prvi je bil nostalgičen s trojčkom Samo edini-Napalm 3-Ring. "Všeč mi je vaš zvok, všeč mi je vaša energija. In posebej vaš f**** rokenrol," se je zadrl Meglič še enkrat več pred trenutkom, ki je zaznamoval večer/noč: ko je več tisoč grl v ledeni dvorani Hale Tivoli prepevalo Ledeno.

"Danes sem prav vesel, ker je prvič na takšen 'špil' prišel tudi moj sin. Osem let star. Če je zdržal do 'zdle': 'Sin, rad te imam. Na zdravje.' In na zdravje tudi vsem vam. Na lepe spomine, na vroče poletje. Na 'pirček' in 'špricerje'. Na gola telesa in nekaj, česar v ledeni dvorani še nismo imeli - z vami. Naredimo en fantastični piknik. 'Zdle'," je poudaril Meglič, tik preden je skupina spisala nove spomine in so se po Hali Tivoli razširili konfeti in milni balončki nad Siddhartino 'rokenrol familijo'.