Čeprav se je slovo napovedovalo že nekaj časa in je bilo načrtovano za prihodnje leto, je bil razlog predčasnega zaprtja na koncu banalen – spor z vlagatelji.

Zadnjo večerjo strežejo nocoj, s tem pa se končuje neko obdobje, ki je korenito zaznamovalo svet sodobne vrhunske kulinarike. Ne, indijski chef, ki je svoje mesto pod soncem in svojo svetovno slavo našel v tajski prestolnici, ni revolucionaliziral gastronomije na način, kot sta jo denimo Ferran Adria ali pa Rene Redzepi.

Gaggan ni nikdar izumljal osupljivih tehnik ali studiozno zaprt v svojem laboratoriju z natančnostjo kemičnega inženirja preučeval molekul sestavin. Ni pa bil zato nič manj revolucionaren, pa naj si je šlo za povzdignjenje indijske poulične hrane v raven michelinske restavracije ali pa koncept, kako dojemamo vrhunsko kulinariko – in kako pogosto zategli svet visoke kulinarike dojema Jugovzhodno Azijo.

Obedovalna izkušnja v Gagganu je bila največji kulinarični rock šov na svetu – s kitarskimi rifi, bobnarskimi solažami in z ognjemeti.

To je restavracija, ki je menije ilustrirala z virtualni dobi in z Instagramom obsedeni eri primernimi emodžiji, restavracija, ki je chefovo mizo postavila okoli "laboratorija" z živim ognjem, restavracija, kjer med jedci zaokroži izdaja Kamasutre, in restavracija, v kateri so petične goste pripravili do tega, da krožnik poližejo.

"Lick it Up", krožnik na katerem običajno variirajo tri različne pomake, je verjetno tisti, ki najbolje ponazarja bistvo Gaggana.

Po eni strani gre tu za raziskovanje eksotičnih indijskih okusov, tako zelo dobro znanih 1,4 milijarde prebivalcem, po drugi za igrivost, žgečkljivost in vračanja zabavnega elementa nazaj v svet visoke gastronomije, po tretji pa tudi za podiranje dobro uveljavljenih pravil in konvencij.

Od otroštva dalje smo priučeni, da so prvinske navade, kar lizanje krožnikov je, rezervirane za domače štiri stene – Gaggan ne le, da spodbuja, da postavimo na glavo bonton, ampak dejansko pripravi bogataše, ki zasedajo prve vrste njegovega "Laboratorija" in ki za izkušnjo plačajo po par sto evrov (samo meni brez vina stane 240 evrov), iztegnejo jezik in – ližejo.

Sorodna novica Gaggan: Kako je videti večerja v najboljši restavraciji Azije?

Iz zvočnikov donijo Kiss z njihovo Lick it Up, pri čemer bi se besedilo z očitnimi seksualnimi dovtipi lahko dalo brati tudi kot odo tovrstnemu "fine diningu", kot ga ponuja Gaggan.

"You gotta live like you're on vacation / There's something sweet you can't buy with money lick it up, lick it up."

"Moraš živeti, kot da si na počitnicah / Nekaj sladkega je, kar ne moreš kupiti z denarjem, liži, liži".

Od viagre do ubite koze

Sorodna novica Vladimir Kojić: Kako je Srb s slovenskimi vini osvojil Bangkok

V Gagganovem scenosledu se zvrsti okoli 25 krožnikov, od chefove interpretacije karija do pečene prepelice, postrežene v kletki.

Ob gobjem krožniku dobite opozorilo, da so nekatere gobice v jedi nore – in do zadnjega nisi prepričan, ali morda nori chef vseeno ni podtaknil česa halucinogenega v svoje kreacije.

Potem je tu "viagra", kjer gre za Gagganovo različico ostrig, ob jedi z naslovom Kdo je ubil kozo? pa so vam postregli kozličkov kotlet z rdečim masakrom na krožniku, ki je spominjal na kri.

Številne jedi so provocirale, številne igrale na čute in pričakovanja jedcev, nekatere so bile zgolj duhovite domislice, spet tretje so bile zasnovane tako, da se skoraj zdi, da je z njim umetnik hotel konzumenta spraviti v nelagodje.

Vse skupaj je pospremila udarna glasbena podlaga, ki bi kjer koli drugje izpadla kičasto ali ceneno. Kiss, ki so pospremili lizanje, kitarski rifi Foo Fighters, ki uvedejo degustacijski meni in jogurtovo eksplozijo, molekularni ostanek dediščine njegovega vzornika Ferrana Adrie.

Pa Eminemov Without Me, ki s kitico o tem, kako je kralj kontroverznosti, ki si prisvaja žanre, ki niso njegovi, in kako je ustvaril pošast, a bi bil svet prazen brez njega, prav nič brezsramno aludira na Gagganovo polarizajočo osebnost.

In ko Martika (običajno proti koncu večera) poje o tem, kako "korak za korakom vsi pademo kot leseni vojački", se zdi, da je z izbiro te pesmi Gaggan vseskozi nakazoval na svojo negotovo in turbulentno pot proti vrhu. Vrhu, ki ga nikdar ni prav povsem osvojil. Številka ena na seznamu 50 najboljših restavracij sveta (50 Best) se mu je vztrajno izmikala, Michelin mu je podelil dve zvezdici, ne pa tudi tretje.

Požiganje mostov

Sorodna novica V zakulisju podelitve 50 najboljših restavracij v Singapurju

Z osebnostjo, ki niha med genialnostjo in samodestruktivnostjo, med arogantno in velikodušno, med vznesenostjo in zagrenjenostjo, se je daleč najbolj slavni indijski chef zameril številnim in požgal za seboj vse mostove.

"Nikdar ne zmagamo, a za lesene vojačke se bitka nadaljuje," doni Martikin vokal iz zvočnikov ob zadnjem kozarcu divjega, nepoštirkanega jantarnega vina, polnega življenja, ki ga v kozarce vehementno naliva Vladimir Kojić, Gagganov srbski sommelier, ki je v zadnje pol leta vodil Gagganov naravni vinski bar Get Wet.

Get Wet je s svojim interierjem bangkoškega podzemnega bordela, ozaljšan z neonskimi napisi "Gagganova hrana je obupna" in "Naravno vino je kot seks brez kondomov" ter straniščnimi objavami na družbenih omrežjih samo še podaljšal to, kar sta Gaggan in Kojić že počela v matični restavraciji, le da sta se tam vseeno mogla bolj držati nekih okvirov elitne restavracije. Nocoj se z restavracijo zapira tudi Get Wet.

41-letni Gaggan ne kaže znakov obžalovanja. Na začetku tedna je na svojem Instagramu objavil dolgo pojasnilo, zakaj mora odpovedati na stotine rezervacij in zakaj je ubil gos, ki mu nese zlata jajca.

"Nisem popoln. Imam čustva – včasih pretirano emocionalna. Delujem iz jeze. Sarkastičen sem. Čutim, da me izkoriščajo. Utrujen sem. Naveličan. Smejim se. Jokam. Samo človek sem," je med drugim zapisal.

In še: "26. julija 2019 je moja sanjska ekipa, 65 življenj, uradno dalo svoje odpovedi in po lastni volji izročilo svoje prihodnosti v moje roke z mojimi novimi projekti."

Ti "novi projekti" naj bi bila restavracija, ki jo Gagganova ekipa v zadnjih dveh mesecih pospešeno postavlja in naj bi se odprla oktobra. Brez vlagateljev in poslovnih partnerjev, s katerimi se je kuharski mojster pred kratkim tako močno sprl, da niso našli skupnega jezika in kompromisa. A kompromisi nikdar niso bili Gagganova močna točka.

"V desetih letih bom eden največjih chefov 21. stoletja. Svetovna zvezda," je povedal ta teden za South China Morning Post – in nisem prepričana, da je šlo za samoironični dovtip. "Vsako leto najmanj 20.000 turistov že zdaj pripotuje v Bangkok, da bi poskusili mojo hrano." Ne, tudi skromnost ni Gagganova vrlina.

"Sem kulinarični rock zvezdnik, antikonformist," priznava z nasmeškom. A konformizem nikoli v resnici ni bila odlika največjih.