britanskega kuharja je vrsto let veljal za največjega plejboja britanske kulinarične scene in njenega nepoboljšljivega "enfanta terrible".

Telegraph ga je označil za "posode metajočega, verižno kadilskega, rockzvezdniškega kuharskega mojstra svoje generacije".

Danes je 52-letni kuharski mojster samo še - "terrible" (v dobesednem prevodu "obupen", sicer pa "poreden"), njegov propad pa se nekaterim zdi prav tako spektakularen, kot je bil njegov vzpon, čeprav je beseda "propad" pri nekom, ki ima še vedno pod seboj miniimperij, uporabljena precej relativno.

White je premagal težko otroštvo, zgodnjo smrt matere in revščino in ljub vsemu pri rosnih 33 letih postal prvi britanski kuharski mojster s tremi Michelinovimi zvezdicami. Bil je tudi najmlajši, čeprav je medtem ta rekorda lani presegel 28-letni Massimiliano Alajmo. White, imenovan tudi "boter moderne kuhinje", ki je propagiral danes tako moderno filozofijo lokalnega "od njive do mize", je imel na vrhuncu slave vse - v njegove restavracije so drli dobrojedi in nad njimi orgazmirali kulinarični kritiki, s svojim šarmom videzom večnega upornika je dobil, katero koli žensko je hotel (in teh je bilo precej), bil je prvi zvezdniški chef in "izvirni Gordon Ramsey".

Še več, Ramsey, ki se je s svojo Peklensko kuhinjo uveljavil kot razboriti, nikdar zadovoljen zvezdniški kuhar, ki se redno izživlja nad svojimi pripravniki, je bil v 80. letih Whitov pripravnik. In White ga je z vsem srcem preziral in se drl nanj ravno tako ognjevito, kot se danes Ramsey dere nad nebogljenimi pripravniki. Celo tako daleč je šel, da je takrat še povsem zelenega Ramseyja spravil v jok.

S trebuhom za kruhom v London
Marco Pierre je še kot najstnik odšel brez vsakršne izobrazbe iz rodnega Leedsa v London, kjer je začel tako, kot "se šika" - z dna. Od pomivalca posod je napredoval v pripravnika in pomožnega kuharja pri nekaterih takrat najboljših kuharskih mojstrih na Otoku, med drugim tudi pri slovitih francoskih bratih Roux, ki sta ustvarjala klasično francosko visoko kulinariko v prestižni restavraciji La Gavroche, in pri Raymondu Blancu v Le Manoir.

Ko je sklenil, da je vsrkal dovolj znanja in da si želi ustvarjati popolnoma svojo kulinarično zgodbo, je šel na svoje. Leta 1987 je v londonskem Wandsworth Commonu odprl Harvey's, ki je naglo postala kultna restavracija in je Whitu praktično takoj po odprtju prinesla njegovo prvo Michelinovo zvezdico.

Takrat je štel 26 let, pri 27 letih je imel že drugo zvezdico. Tretjo zvezdico je dobil kot glavni kuhar v restavraciji Marco Pierre White v nekdanjem hotelu Hyde Park (danes Mandarin Oriental z restavracijo Dinner Hestona Blumenthala), nato pa se preselil v Oak Room hotela Le Meridien Piccadilly. Za svoje vodilo si je sposodil kar citat Oscarja Wilda: "Da bi danes prišel v najboljšo družbo, moraš znati bodisi nasititi ljudi, jih zabavati ali pa jih šokirati - to je vse."

Kuhal je divje, impulzivno, a z neverjetno pozornostjo do detajlov in z izjemnim občutkom za kombinacije, tako da še danes velja za enega najboljših kuharjev vseh časov. Temperamenten, temen in dolgolas mojster, ki je precej kmalu v svoji karieri ugotovil, da je s svojo pojavo tudi velik čar za ženske, se je vseskozi z enako gorečnostjo, kot je kuhal, tudi vdajal ekscesom. Lastne stranke je nadiral kot pse, enemu podkuharju, ki se je potožil nad vročino v kuhinji, je lastnoročno z nožem razrezal suknjič in hlače, pil je, kadil kot turek, po nekaterih navedbah tudi "jemal vse, kar mu je prišlo pod roko", žuriral in šarmiral, vse skupaj pa popisal v domnevno prvi kuharski knjigi spominov, White Heat. Po izdaji knjige leta 1990 na kuharske mojstre nihče več ni gledal enako - iz zapetih, za štedilnik zabubljenih strogih in natančnih umetnikov hrane so v očeh javnosti postali seks simboli, rockzvezdniki s kuhalnico in status so obdržali vse do danes.

Trije burni zakoni
White je ob kopici "črtic" nad posteljo večno zvestobo obljubil trem ženskam - s hčerko kirurga, ki je delala pri njegovem dobavitelju rib, se je poročil leta 1988. Nato je v nekem londonskem nočnem klubu spoznal 21-letno manekenko Liso Butcher in po treh tednih sta bila že zaročena. White je pozneje povedal, da je bil tako "zaslepljen z njeno lepoto, da je pozabil na njeno osebnost", da pa je vedel, da je poroka napaka, ko jo je videl v pregrešno dragi poročni obleki z visokimi razporki, "primernejši za modno stezo kot za pred oltar". Prvi dan medenih tednov je White Butcherjevi gladko povedal, da je ne ljubi, nato nista govorila drug z drugim, on pa je odšel ribarit. Zakon je uradno razpadel po štirih mesecih.

Daleč najdlje je White zdržal v tretje, z natakarico Matilde "Mati" Conejero, s katero sta se poročila leta 2000, v burnem zakonu pa so se jima rodili trije otroci. Na njuni poroki se je nenapovedano prikazal Gordon Ramsey s TV-ekipo, kar je Whita tako razbesnelo, da vse od takrat ni spregovoril s svojim kuharskim kolegom. Tudi z Matilde je imel nekaj velikanskih prepirov, eden od njih ga je celo spravil čez noč v zapor. Leta 2007 je imela Matilde dovolj soprogovih skokov čez plot z natakaricami in je vložila zahtevek za ločitev, ga nekaj let pozneje umaknila, nato pa ga leta 2012 ponovno vložila.
Na tej točki je White že zdavnaj obesil predpasnik vrhunskega kuharja na klin in se lotil drugih postranskih poslov, med katerimi velja nedvomno izpostaviti njegove bizarne TV-oglase, v katerih vdano v usodo oglašuje Knorrove jušne kocke ali pa predelane izdelke iz puranjega mesa. Točka preloma je prišla leta 1999, ko je moški, ki je 17 let obsesivno težil k popolnosti, sklenil, da vse skupaj ni vredno in da mu slava in dosežki ne prinašajo sreče, zato je kot prvi svoje Michelinove zvezdice - vrnil.

"Ocenjevali so me ljudje z manj znanja, kot ga imam sam, koliko je torej taka ocena sploh vredna? Michelinovim ocenjevalcem sem namenjal preveč spoštovanja, sebe pa prenizko cenil. Imel sem tri možnosti: lahko bi ostal ujetnik svojega sveta in še naprej delal šest dni na teden, lahko bi živel v laži, zaračunaval visoke cene, sam pa sploh ne bi bil za štedilnikom, lahko pa bi vrnil svoje zvezdice, se posvetil svojim otrokom in se na novo odkril," je dejal ob slovesu.

"Prodani" kuhar
To novo "samoodkritje", po katerem je tako hrepenel, imajo njegovi privrženci starega velikega Marca Pierra Whita za razočaranje in mu očitajo, da se je "prodal" (ali kot so zapisali pri Guardianu: "Ne, ne namigujemo, da je Marco Pierre White zafučkal svoj talent v zameno za lahko prisluženi denar. To izjavljamo kot dejstvo. To se nam je zdelo več kot očitno."). In vsakič, ko mu kje spodrsne, je v britanski kulinarični srenji tarča posmeha. Najprej je vodil ITV-jevo Peklensko kuhinjo (Hell's Kitchen), preden je Ramsey oddajo prenesel k Channel 4, bil je sodnik v avstralski verziji Master Chefa, vodil oddajo Marco Pierre White's Kitchen Wars in bil celo v zvezdniškem Big Brotherju.

In namesto da bi v restavracijah kuhal, je zdaj njihov lastnik. V eni od svojih pivnic je brezsramno zaračunaval najvišjo ceno za točeno svetlo pivo na Otoku, eni od njegovih restavracij z zrezki pa so inšpektorji v teh dneh prisolili tako veliko zaušnico, da si bo po njej težko opomogel.
Whitovemu Steakhouse Bar & Grillu v Birminghamu so namreč nedavno dodelili najnižjo mogočo oceno za higieno (0 od 5), potem ko so v restavraciji našli umazane kuhalne površine, slab prezračevalni sistem, neizkušeno in/ali slabo uvedeno osebje, skuhano in surovo meso pa so shranjevali kar skupaj. Inšpektorji so po obisku lokala, v katerem vas bo večerja z zorjenimi zrezki stala približno 50 funtov, ukazali temeljito čistilno akcijo ter dezinfekcijo vse opreme in površin, v svoji oceni pa so še zapisali, da je vodenje lokala katastrofalno. V Guardianu so v komentarju na novico precej povedno zapisali: "Če ste bili namenjeni v Steakhouse Bar & Grill, prihranite denar. 10 minut stran imate prodajalno s sendviči Eat4Less. Tam lahko kupite ducat baget za 99 penijev za isto ceno."

Verjetno se White kaj dosti ne vznemirja. Navsezadnje je to le človek, ki je v svoji drugi avtobiografiji, The Devil in the Kitchen (Hudič v kuhinji) zapisal, da "če nisi ekstremen, bodo ljudje ubirali bližnjice, ker se te ne bojijo".