V članku z naslovom "Ljubezen na prvi ugriz" novinarka Heidi Fuller-Love raziskuje "Evropo v malem", kakor vzneseno označi Slovenijo. Po nekaj obveznih predstavitvenih floskulah (nekdanji jugoslovanski satelit, raznolika pokrajina, mala dežela, kjer ste lahko v istem dnevu na morju in v gorah ...) se Fuller-Lovova loti kulinarike.

Kot ugotavlja, se Slovenija lahko pohvali kar s 170 priznanimi edinstvenimi jedmi, od zabeljenih hmeljevih vršičkov do blejske kremnerezine, tipični slovenski obrok pa sestavlja krepka juha ali enolončnica (gobova juha, bujta repa), nasitna mesna jed (kranjska klobasa, svinjska pečenka) in prav tako precej obilna sladica, kot je, denimo, potica. Slovensko kuhinjo bogati obilje lokalnih specialitet in pridelkov, od avtohtonih krško-poljskih prašičev do piranske soli, od tolminskega sira do bučnega olja, kot Fuller-Lovovi razloži kuharski mojster Janez Bratovž (restavracija JB, ki jo novinarka označi za eno glavnih gonilnih sil slovenske kulinarične renesanse).

Pri Ani in Valterju na Gradu
Bratovž reviji zaupa svoj recept za gosja jetra na pečeni breskvi s čebulno marmelado, nato pa se Fuller-Lovova poda na kulinarično turo Ljubljane od njenih tržnic in burekov do bistrojev, restavracije Valvas'or z bolj prefinjenim menijem (tunov tatarec z mandarinino peno, brancin s tartufovo omako) in vse do Gradu, ljubljanske depandanse Ane Roš in Valterja Kramarja iz kobariške Hiše Franko.

"Samozavestna in samouka Roševa je eksplodirala na slovensko kulinarično prizorišče pred desetletjem, v tem času pa postala najboljša slovenska kuharska mojstrica," opisuje avtorica Ano Roš, inovativno in nekonvencionalno kuharsko mojstrico. Koncept Gostilne na Gradu je sicer manj drzen od tistega v Hiši Franko in bolj usmerjen v tradicionalne, a "posodobljene" jedi - tu Britanki tako postrežejo z joto, z muškatno bučo s polnjenimi testeninami, z brancinom z brokolijevim pirejem in kobariškimi štruklji za posladek, za popotnico pa dobi recept za Anine testenine, polnjene s krompirjem in hmeljevimi vršički.

Na zahod, v Vipavsko dolino
Za potrebe obsežnega članka se avtorica po Ljubljani poda v Vipavsko dolino, ki je nedavno navdušila tudi njene kolege pri New York Timesu. Prvi postanek: družinska turistična kmetija Arkade v vasi Črniče in ogled vinogradov z Matjažem Lemutom iz vinske kleti Tilia. Obvezna pokušnja pršuta, rebule, zelena, refoška in merlota.

Sledi Majerija v vasi Slap, ki je padla v oči tudi bolj znanemu rojaku Fuller-Lovove, Jamieju Oliverju, saj je v enem svojih zadnjih blogov pel hvalo račji pašteti s pečenimi figami, sveži skuti in mlincem, ki jih pripravljajo v elegantno prenovljeni kmečki hiši družine Tomažič.

In, seveda, noben kulinarični obisk Vipavskega ne bi bil popoln brez pogostitve na dvorcu Zemono, kjer Tomaž Kavčič že leta suvereno vodi ljubljenko italijanskih gostov, Gostilno pri Lojzetu. Novinarka Kavčičevo kuhinjo označi za pravi spektakel okusov, za gledališko predstavo in eno najbolj inovativnih prikazov slovenske moderne kulinarike. Naj si bo osvežilna melonina juha s koprivnimi krutončki, prekajena govedina z grahovim pirejem ali pa jadranski tun s tatarjem iz mečarice. Kavčič se pohvali, da sam hodi na lokalno tržnico po surovine in da tudi pri igranju s sodobnimi kuharskimi smernicami ne pozablja na tradicijo.

"To je naša močna točka tu v Sloveniji - sprejemamo inovativne načine in tehnike kuhanja, a pri tem nikdar ne pozabimo svoje tradicije in osnovnih surovin. In to je glavni koncept moje kuhinje. Osnovna ideja je ohraniti tradicionalne jedi, kot je, denimo, jota, ki smo jo rešili pred izumrtjem," razlaga Kavčič, ki ob tem za revijo Good Things postreže s svojim receptom za (malce bolj prefinjen) ričet.

Novo kulinarično območje
Na zahodu Slovenije nato avtorica obdela še Goriška brda, kjer se ustavi na turistični kmetiji Kabaj Morel, ki jo je revija Wine and Spirits uvrstila celo na seznam 100 najboljših vinskih kleti na svetu (!), za njo pa stojita Katja Kabaj Morel in njen soprog, francoski enolog Jean Michel Morel. Morelova strežeta tradicionalne briške jedi, ki jih pripravljata na odprtem domačem ognjišču.

Na krajevno so osredotočeni tudi pri Klincu, družinski domačiji, v kateri Aleks Klinec skrbi za vino, njegov brat Uroš pa za mesnine. Njihove specialitete so izvrsten pršut in salame ter organsko oranžno vino.
Good Things obisk Slovenije sklene s Spodnjo Idrijo - s Kendovim dvorcem in žlikrofi. In ugotovi, da filozofija slovenskih vrhunskih kuharjev popolno odseva duh "nove Slovenije", "države, ponosne na svojo trdo izborjeno neodvisnost, pa vseeno močno navezane na svojo preteklost, mlade države, ki vlaga v svoje tradicije in surovine ter tako na novo izumlja svojo kulinarično sceno".