Najprej je 18. avgusta Vipavski Križ gostil premierno izdajo simpozija "Vipavska rebula, cesarjev izbor", v sredo pa je v Goriških brdih potekal že tretji masterclass rebule z nadnaslovom "Brda - Home of rebula".
Oba dogodka sta vključevala novinarsko turo za tuje medije, ki so tako obiskali številne najboljše vipavske in briške kleti in spoznavali lokalno kulinariko.
Primerjave tovrstnih dogodkov niso najbolj hvaležne, a dejstvo je, da imajo Brici več izkušenj s promocijo rebule, kar se pozna tudi pri organizaciji.
Vila Vipolže je pač idealen prostor za tovrstne dogodke, s teorijo močno podprti masterclass je vodil dvakratni državni sommelierski prvak Slovenije Gašper Čarman, degustacijo 14 vzorcev rebule, ki so segali od svežih, prek polnih, v lesu zorjenih, do takih s podaljšano maceracijo pa je z opisi pospremil nekdanji svetovni sommelierski prvak, Italijan Luca Gardini.
Gravner in Radikon
Med drugim smo poskušali take bisere, kot sta Gravnerjeva rebula 2010 in Radikonova, letnik 2011. Jasno, nista manjkala niti oba Simčiča (Marjan z rebulo opoko 2015 in Edi oz. Aleks z rebulo 2016), Jermann se je prvič predstavil s svojo posebno linijo Visvik, med svežimi rebulami pa sta najbolj prepričali Ščurkova in Dolfova.
O dogodku v Vipavskem Križu smo nekaj že pisali - vinarji z Edvardom Svetlikom kot pobudnikom na čelu so tam zgodbo gradili na vipavski rebuli, ki naj bi ji hvalospeve pel že Maksimilijan I. v začetku 16. stoletja. Ali je šlo res za rebulo ali za mešanico vipavskih sort, je predmet polemik, a vsaka promocija rebule je zaželena.
Vzorcev na degustaciji, ki sta jo vodila največja strokovnjakinja za rebulo pri nas, Mira Šemić in državni sommelierski prvak Martin Gruzovin, je bilo 25, v spominu pa sta najbolj ostali Mlečnikova in UOU-ova.
Vipavci so simpozij izkoristili tudi za promocijo knjige britanskega vinskega strokovnjaka in publicista Simona Woolfa Amber Revolution (Jantarna revolucija), najobsežnejši publikaciji o belih vinih s podaljšano maceracijo (t. i. oranžnih ali jantarnih vinih) do zdaj, pri čemer osrednji del knjige posveča prav Sloveniji in zamejcem.
Z Woolfom smo sicer nedavno objavili intervju tudi na MMC-ju.
In čeprav se je porajalo kar nekaj vprašanj, ali je pametno prirejati dva simpozija na temo rebule, ločene po obeh pokrajinah, dejstvo je, da gre za izjemno sorto, verjetno najbolj vsestransko in s poudarjenim telesom, iz katere se da ustvarjati tako penine kot sladka vina, tako sveža vina kot macerirana. Za rebulo je tudi zato vse več zanimanja v tujini.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje