Čeprav smo v zadnjih letih že imeli nekaj tematskih večerij, na katerih so gostom ob jedeh kuharskih velemojstrov postregli ali z viskijem, ali s konjakom ali s šampanjci, ali s pivom, pa smo ta teden prvič lahko dobili neposredno primerjavo pivske in vinske spremljave. Za jedi je poskrbel Janez Bratovž iz ljubljanske restavracije JB, za vinski izbor Hiša dobrih vin Koželj, za pivskega pa fantje iz Pivopisa.

Veliki obračun vino vs. pivo ni postregel z jasnim zmagovalcem, a s tem so konec koncev ljubitelji piva že dokazali svoje. Da lahko pivo povsem dostojno nadomešča vino, z vsemi kompleksnostmi le-tega - in to na najvišji kulinarični ravni, ne le ob picah in burgerjih.

Pozdrav iz kuhinje - zelenjavno kremo z ocvrto tapioko in topinamburjem - je tako na eni strani spremljala suha Medotova penina 48, bojda najboljši slovenski približek šampanjca, kot so tega briškega peničarja pohvalili pri Koželju, na drugi pa Mikkelerjev Hop On and Drink'in Berliner - gre za dansko kislo pivo spontane fermentacije z nizkim alkoholom (2,8 %), drugače od mnogo kislih piv pa je to zelo harmonično in zbalansirno, zaradi česar lepo steče tudi neljubiteljem "kislic". Moja tehtnica se je tu nagnila na stran piva.

Noj in porter
Sledil je nojev karpačo na peni iz artičok z balzamično in parmezanovo kremo in olivnim oljem - izjemno polna hladna predjed, polna karakterja, ki je povzročala kar nekaj težav predvsem pivoljubcem, ki so zamenjali kar nekaj piv, preden so se - malce nepričakovano - odločili za porter angleškega pivovarja Fuller'sa. Sladno pivo krepkega značaja se je izkazalo kot odlična spremljava nojevim fetkam, celo boljše kot Erzetičeva rebula, uporabljena kot vinska spremljava.

Noju je sledil precej konvencionalnejši file brancina z zreducirano morsko omako in pirejem fermentirane cvetače. Tu je verjetno pretehtala naša poletna morska nostalgičnost in večji del jedcev se nas je odločil, da damo prednost elegantni Santomasovi malvaziji, klasičnemu vinu za k ribi, pred Hefeweissbierom najstarejše pivovarne na svetu Weihenstephaner, nemški avtoriteti med pšeničnimi pivi.

Kdo je zmagovalec?
Težje smo se med vinom in pivom odločali pri obeh mesnih jedeh, ker sta bili obe kombinaciji izvrstni. Najprej priželjc, Bratovžev prispevek k projektu Okusi Ljubljane, ki ga JB postreže v obliki polpeta, zavitega v svinjsko mrežico, položenega na slastni, svilnati omaki iz pregrete smetane in redukcije omake iz telečjega repa, z dodatkom pireja iz hruške, kuhane v sladkorju in olivnem olju. Na eni strani je bil chardonnay Pavo Dušana Kristančiča iz Brd, bogato vino z aromo vanilje, ki se je lepo ujela z omako, na drugi pa Doppelbock dunkel, dvojni bok nemške pivovarne Andechser.

Tudi pri glavni jedi, angusu z njoki z gobami ter vloženo in popečeno šalotko, smo ostajali pri Dušanu Kristančiču, tokrat z merlotom Pavo, medtem ko smo bili pri pivskem delu deležni edine IPE večera, skrajno hmeljenega in visoko alkoholnega Mudpuppyja slovenskega mikropivovarja Human Fish. Tudi tu je bil rezultat izenačen.

Pri sladici se je Bratovž držal klasike - čokoladni souffle z angleško kremo, ki ga je v vinskem delu spremljal portovec kleti Quinta do Tedo letnik 2010, v pivskem pa Kasteel Rouge belgijske pivovarne Van Honsebrouck. Gre za mešanico temnega Kasteelovega donkerja in višnjevega likerja, tistega, ki ostane od bombonjer Mon Cheri. Tu prisegamo na klasiko in dajemo točko portovcu, čeprav se višnje lepo ujamejo s čokolado v souffleju.

Izkupiček večera? Jedci navdušeni, pivci prav tako, pivo pa je na svojo stran pridobilo kakega slovenskega dobrojedca več.