V okviru pohištvenega sejma Ambient se je v začetku meseca odvila okrogla miza Izkušnja italijanskega oblikovanja, na kateri so bili osrednja tema pogovora nešteti izrazi oblikovanja, od serijskega do po meri narejenega izdelka preko maloprodaje. Gostja okrogle mize je bila italijanska arhitektka Barbara Delucca, odgovorna vodja projektov v biroju Iosa Ghini Associati v Milanu. O tem, kaj italijanski dizajn sploh je in kakšni sta njegova sedanjost in prihodnost, pa je z nami poklepetal Massimo Iosa Ghini (1959), vodja omenjenega biroja, pri katerem so sodelovali s številnimi zvenečimi imeni, med katerimi je tudi avtomobilska institucija Ferrari.

Vespa, kultni kos italijanskega dizajna
Eden kultnih kosov italijanskega oblikovanja je gotovo neskončno kopirana Bialettijeva “kafetjera”, nepogrešljiva oprema vsakega italijanskega gospodinjstva, pa tudi pri nas si mnogi pripravljamo kavo na ta način. A Iosa Ghini pravi, da je zanj najsvetlejši primer italijanskega oblikovanja moped znamke Vespa Piaggio, ki združuje vse značilnosti italijanskega dizajna: drugačen pogled na tehnologijo, ustvarjalnost in genialen preblisk, hkrati pa estetsko vrednost in sposobnost izdelave predmetov z omejenimi sredstvi.

Ko smo že pri omejenih sredstvih in preudarnosti, v zadnjem času se veliko govori o trajnostnem oblikovanju. Je prav to prihodnost oblikovanja širše? "Meni se zdi, da bo šlo v času, ki prihaja, bolj za predrugačenje strukture predmetov oziroma vstavljanje heterogenih inovacij v že uveljavljene temelje," pravi sogovornik, ki smo ga povprašali tudi o sistematični podpori oblikovanja v Italiji. "Italijanski dizajn temelji na prisotnosti na mednarodnih trgih z učinkovitimi akcijami, s čimer želi poudariti dodano vrednost, vdelano v predmete z oznako ‘made in Italy’."

Dizajn proti DIZAJNU
V Italiji se je v svet oblikovanja interierjev spustilo mnogo modnih hiš … "Mislim, da gre za sprejemljiv fenomen, ki se pojavlja na vseh področjih: pred 50 leti so smeli oblikovati blagovno znamko samo ustrezno izobraženi strokovnjaki, danes jo je mogoče ustvariti s pomočjo katerega od grafičnih programov v nekaj minutah. Zato je normalno, da stvari, ki jih je bilo pred leti težko projektirati, danes zahtevajo manj izkušenj; predvsem na področju pohištva je možno pri razvijanju stila dosegati izjemne dosežke, najbolj na področju inovativnosti predmetov. Tak način, včasih kar prek zamisli, ki jih najdemo na Pinterestu, ustvarja dizajn, ki je lahko odličen proizvod in ki si ga mnogi ljudje želijo, toda ni DIZAJN oziroma ni dizajn, ki bi pomenil resnično inovacijo."

Kaj pa slovensko oblikovanje? Koliko o njem vedo v Italiji? "Pred kakšnim letom sem si v Milanu ogledal razstavo o slovenskem oblikovanju na Triennalu; zapomnil sem si svetilke Nike Zupanc. Občutek imam, da se Slovenija močno ozira na Italijo, z zelo jasno identifikacijo in nagnjenosti k eksperimentiranju, ki odpira prostor za presenetljive predloge.”

Uporabnost v ospredju
Prav zdaj v Ljubljani poteka 50. Bienale industrijskega oblikovanja, pri katerem je v središču povezanost vsakdanjega življenja z dizajnom … Iosa Ghini o tem razmišlja:"Oblikovanje ima številne omejitve, a se napaja s kar najnaprednejšimi raziskavami, saj današnje tehnologije omogočajo realizacijo izjemno funkcionalnih predmetov, tudi dekorativnih, uresničevanje zamisli, ki se odlikujejo po stilu in lepoti in ki imajo skoraj antidepresiven učinek v družbi. Navodil nima smisla dajati, dizajn implicira zavedanje o transformaciji snovi in raziskovanje možnosti, kako lahko človeško bitje kar najbolje uporabi nekaj, kar smo si zanj izmislili."

Na katerega od svojih projektov so v biroju Iosa Ghini, ki je neločljivo povezan tudi s postmodernim gibanjem oblikovanja pohištva Memphis (ime je dobilo po pesmi Boba Dylana), ki je temeljilo na tem, da predmet brez ideje ne more obstajati in da je to idejo treba tudi razširiti, najbolj ponosni, s čim se ukvarjajo ta hip? "Želimo ohraniti svoboden duh za inovacije, podajati vizijo in se ne razprodajati. Trenutno projektiramo stanovanjske objekte; želimo si ustvariti lepe in ekološke izdelke."

Kaj je torej, če sklenemo, skrivnost italijanskega čuta za estetiko in že kar zgodovinske sposobnosti dobrega oblikovanja, ki je, kot kaže, zapisano v italijanskem DNK-ju? "Naj na tem mestu citiram Ruskina (britanskega umetnostnega zgodovinarja, op. a.), ki je izjavil, da je vse zapisano v kamnih in oblikah naših mest."