"Takšna je bila želja investitorice," na vprašanje, zakaj v spalnico umestiti kopalnico, ki ima celotno steno oblečeno v ogledala, odgovori arhitektka Tina Hočevar.

Kopalna kad tik ob oknu je postavljena na leseni parket, iz katerega vodi vodovodna pipa. Nekonvencionalna postavitev, če upoštevamo element vode in sosedsko vedoželjnost, a sta bila "naročnika pripravljena sprejeti takšno prilagoditev".

Del z umivalnikom je dvignjen na podest, ki je obložen s ploščicami iz umetnega rdečkastega kamna. Tudi tega je izbrala investitorica sama, ki si je v kopalniškem delu prav tako zaželela steno iz ogledal, v katero je arhitektka umestila omarice.

Poigravanje z geometrijo

Zaobljena oblika ogledal, svetil, umivalnika in kopalne kadi nakazuje na geometrijo, ki je vodila arhitektko pri zasnovi te družinske hiše.

Tako so ovalni tudi žametno naslonjalo postelje, preproga v dnevni sobi, predelna stena na hodniku in t. i. legoomara v zeleni barvi z mnogoterimi okroglimi držali. "Lahko bi jih bilo veliko manj, a se prav na takšen način nekoliko izgubi merilo omare, ki je resnično velika."

Posebej zahtevna je bila izvedba že omenjene stene iz ogledal ob vstopu v hišo. "Je kombinacija več odtenkov ogledal, lepljenih drugo na drugo, in sicer kot obloga na nosilni steni." Za njo vodi stopnišče v zgornje nadstropje, kjer je urejen prostor za igro otrok.

Tina Hočevar je poleg elementa geometrije in zeleno-modre barvne kombinacije z niansami rožnate želela poudariti tudi kakovost materialov.

Tako je veliko pravokotno črno površino televizije na steni v bivalnem delu uravnotežila z naravnim kamnom v rožnato-zelenih odtenkih, v kar je umeščen kamin. "Pri svojem delu pogosto uporabljam kamen, saj čez leta dobi patino in je še bolj živ. Prav tako pa je trajnostni material."

Hišo zasnoval Franc Kvaternik

Družinsko hišo iz poznih 70. let prejšnjega stoletja je zasnoval arhitekt Franc Kvaternik, ki se je sicer posvečal sakralnim objektom.

Arhitektka je pri prenovi v izvorno zasnovo Kvaternika posegla s podrtjem nenosilnih sten in se tem pridobila večji bivalni del ter z dvigom stropa v spalnici, vse do ostrešja. "Hiša je že tako dobro zasnovana. Ker je bilo za tisti čas značilno, da sta bili jedilnica in kuhinja ločeni, smo ta del prostora odprli in ga povezali."

Prav tako je odstranila lesene obloge s stropa, "ki so bile precej temne", in ga obložila z mavčnimi ploščami, "tudi zato, ker so objekt toplotno izolirali". Od obstoječega objekta so ostali vidni nosilci, opečnata stena ob stopnišču in višina stropa v dnevni sobi.

Večina dodatkov v interierju je narejenih po meri, tudi srebrna konzola ob vhodu, ki stoji pred ogledali, "za katerimi so, tako kot v kopalnici, skrite omarice za talno gretje in elektriko".

V kuhinji je osrednji del otok v matirani bordo barvi, za katerim so umeščeni kuhinjski elementi v visokem sijaju bež barve "kot protiutež".

Pri uporabi svetil se je arhitektka držala načela manj je več, saj je edini prezenten svetlobni kos umeščen nad jedilno mizo, po hiši so sicer razporejeni nevpadljivi žarometi.