Parkplace najdete na Rimski, Igriški, Beethovnovi, Slomškovi ulici ter na Gornjem trgu, namenjeni so mimoidočim ter domačinom, ki bi na ulici želeli posedeti ali se družiti. Vsaka lokacija je bila izbrana v dogovoru z nekom iz ulice, da bo za prostor skrbel (butik Almira Sadar, pekarna Domača peka, zavod Bunker, Studio Ag Au, studio kombinat/prostoRož).

Nova oblika javnega prostora
Pri društvu Prostorož so v sodelovanju z MOL-om v okviru projekta Mestni toplotni otok na ta način "zasedli" ulice, ki so preobremenjene s parkirnimi mesti in prometom in ne ponujajo nobenega prostora, kjer bi mimoidoči ali ljudje iz soseske lahko posedali in se družili. "V prometni strategiji MOL je eden od dolgoročnih ciljev tudi zmanjševanje vpliva prometa na okolje, s tem pa zmanjševanje števila parkirnih mest in povečanje števila ljudi na ulicah. S preureditvijo parkirnega mesta v "park" smo se želeli približati tem smernicam ter ponuditi neko novo obliko javnega prostora," pojasnjujejo.

S projektom širijo tudi idejo 3R: Reuse, Reduce, Recycle (zmanjšati, ponovno uporabiti, reciklirati). V skladu z načelom prijaznosti do okolja so Parkplaci izdelani iz recikliranih materialov. "Na začetku je bila zamisel popolnoma mobilen park, ki bi bil na kolesih in bi ga lahko bolj enostavno prestavljali na različne lokacije, za kar se je zdaj izkazalo, da bi bilo zelo dobrodošlo. Idejnih zasnov smo izdelali kar nekaj, saj smo dolgo iskali takšnega, ki bi bil ugoden in bi hkrati omogočal več rešitev in želeno testiranje javnega prostora. Na koncu smo sprejeli kompromis, da se uporabi material, ki je bil že del začasne preureditve Slovenske ceste - palete, korita z zelenjem ter stoli in mizice," povejo "prostoroževci".

Palete s Slovenske ceste, skupaj s še nekaj dodatnimi novimi paletami, je podjetje KPL prebrusilo, prebarvalo in povezalo s kovinsko podkonstrukcijo. Montažo palet in prevoz nekaterih že zasajenih dreves so ravno tako izvajali pri KPL-ju, za manjkajoča drevesa in korita, ki jih je bilo treba še dokupiti, ter za izbor in zasajanje pokrovnih rastlin pa je poskrbelo podjetje Omorika.

Različni odzivi
So pobudniki naleteli samo na dobre odzive ali se je kdo tudi razburjal, češ da jeklenim konjičkom kratijo prostor? "Odzivi so bili zelo pestri, tako na samem mestu "konflikta", kot tudi po družabnih omrežjih. Tako kot pri vsaki stvari; nekateri so bili navdušeni, da se s tovrstnimi posegi poživlja ulica, nekateri so se zgražali nad tovrstno estetiko, tretji pa so se razburjali, da jemljemo parkirna mesta. Prednost tovrstnih postavitev je ravno v tem, da lahko reagirajo na odzive prebivalcev, lahko preizkušajo prostor. Z nakazovanjem novih rab pa tudi ozaveščajo prebivalce o tem, koliko dragocenega in (lahko bi bil tudi) kakovostnega mestnega prostora zaseda pločevina."

Bodo Parkplaci postali stalnica ali gre le za začasno ureditev? "Gre za začasno ureditev, saj želimo s tem le testirati, ali je na tej ulici potreba in želja po več prostora namenjenega ljudem, in ne avtomobilom. Parkplace je po potrebi mogoče premakniti, kar bomo še v tem mesecu na pobudo nekaterih uporabnikov mogoče že storili. Po drugi strani ima večina ljubljanskih ulic pod asfaltom razpeljane električne, telefonske vode, kanalizacijo ter javno razsvetljavo, kar onemogoča enostavno zasaditev dreves oziroma bi zahtevalo prestavitev vseh vodov v enoten kanal. Iz tega stališča je ozelenitev nekaterih ulic z drevesi v koritih trenutno edini možen način."

Za zdaj se je za najbolj uspešno lokacijo izkazal Parkplac na Beethovnovi ulici, kjer so tudi uporabniki zelo različni. Od domačih prebivalcev, ki pridejo tja spit pijačo, saj kot pravijo, nimajo balkona in so tega prostora pred njihovim blokom zelo veseli, do trgovk in strank okoliških trgovin. Na Slomškovi in na Rimski ulici pa so zasledili, da nekateri prebivalci podpisujejo celo peticijo proti Parkplacu, zato razmišljajo, da bi ga prestavili. Na Rimski ulici jih je že prvi dan navdušeno pozdravila lastnica sosednje gostilne, ki bi z veseljem za park skrbela, seveda če ostane popolnoma javnega značaja.