"Dobra lopata je oblikovana kot podaljšek uporabnikove anatomije in njegovega okolja," pravi industrijski oblikovalec Marko Pavlinec in poudari, da je bilo pri razvoju ergonomske lopate za sneg ključno, "da niso razvijali lopate, pač pa orodje oziroma podaljšek telesa za odstranjevanje snega". "Potreben je bil zgolj pogled na 'lopato' iz druge perspektive." Samo ime Efekt 58 Pusher nakazuje, da je lopata efektivna oziroma učinkovita in namenjena odrivanju snega, število 58 pa so centimetri njene širine.

In kaj loči dobro lopato od slabe? "Kombinacija izbire optimalnih materialov, inovativnih tehnologij izdelave in proučenega testiranja," nadaljuje Marko in doda, da se lopata Efekt prav zaradi tega "prilagaja uporabniku, in ne uporabnik lopati". Izdelana je iz posebnega supermateriala polipropilen, "ki ima odlične mehanske lastnosti". "Dodali smo mu še nekaj različnih skritih komponent, zaradi katerih je izdelek še posebej odporen, njegova trdnost pa je optimalna pri nizkih temperaturah in visokih obremenitvah. Seveda vam tega recepta ne smemo izdati."

Lopato so v podjetju RINZ ROS products, katerega soustanovitelj je, razvijali sedem let. Podjetje, ki ga Marko vodi z bratom Damjanom, ima šest zaposlenih, posredno pa sodelujejo z več kot 60 zaposlenimi v visokotehnološki proizvodni enoti v Sežani. "Ravnovesje med vrhunskim izdelkom in dostopno ceno je največji izziv. Prepričani smo, da imamo najboljše lopate na svetu, nimamo pa najdražjih. Do tega smo prišli z iznajdljivostjo in razvojno, proizvodno 'inteligenco', ki jo danes številni proizvajalci lopat želijo žal preprosto zgolj kopirati." Z novo linijo vrtnih izdelkov Efekt PRO nameravajo v letu 2017 svojo proizvodnjo potrojiti in se na svetovnem trgu še razširiti.

Vsak bi pomislil: lopata je lopata. Kako zahtevna naloga za oblikovalca je izboljšati uporabno vrednost vsakdanjih izdelkov, s katerimi smo uporabniki pravzaprav čisto zadovoljni?
To, da so lopate že stoletja nespremenjene, še ne pomeni, da jih ni mogoče izboljšati. Za evolucijo izdelka je potrebna konstantna prevetritev novih znanj o ergonomiji, sodobnejših materialih, proizvodnih procesih, navadah uporabnikov. Izdelki tako kot ljudje zahtevajo organsko rast in razvoj.

Model lopate Efekt 58 Pusher je bil na Mesecu oblikovanja nagrajen za najboljši oblikovalski dosežek lanskega leta, saj je komisija prepoznala njeno "dodatno funkcijo". O kakšni funkciji govorimo?
Gre za kombinacijo širše zajemalke in premišljeno oblikovanega ročaja, zaradi česar je izdelek edinstven na trgu. Zajemalni del usmerja sneg proti sredini, kar je pri dvigovanju in odmetavanju še posebej pomembno, zaradi geometrije ročaja pa dodatno preprečuje zvračanje lopate na stran. Prav tako je priklon manjši kot pri običajnih lopatah. Zelo pomemben je zadnji del ročaja, ki je pravzaprav krmilo, zaradi česar je prijem potiskanja zelo naraven. Rezultat je plug za sneg, ki je okreten kot običajna lopata.

Velik poudarek dajete znamki "made in Slovenia"- ali to, da je lopata izdelana v Sloveniji, res prispeva h gospodarnosti podjetja ali le k višji ceni izdelka?
Proizvodni stroški izdelave v Sloveniji so res nekoliko višji, vendar se moramo zavedati kakovosti slovenskega znanja, tehnične usposobljenosti, geografske lege in nacionalne integritete. Velika prednost je tudi v komunikaciji in odzivnosti, tako v razvojni fazi kot v fazi proizvodnje. Na takšen način težimo h kakovostni in tehnološko napredni proizvodnji z dodano vrednostjo, smo hkrati konkurenčni na svetovnem trgu in dosegamo razvojno naravnane cilje, ki definirajo svetovne smernice. Posledično bomo tako tudi korak v prednosti.

O kakšnih številkah proizvodnje letno govorimo?
Proizvodnja izdelkov EFEKT na letni ravni narašča, v zadnjih sedmih letih smo izdelali že več kot 100.000 izdelkov. Z novo linijo vrtnega orodja EFEKT PRO z dvanajstimi novimi izdelki pa načrtujemo v letu 2017 proizvodnjo potrojiti.
Kolikšen delež prodaje imate od tega v Sloveniji in kolikšen v tujini?
Trenutno je delež prodaje v Sloveniji 40-odstoten, v tujini 60-odstoten. Velik poudarek je na tujem trgu, ki je večji, ima večje povpraševanje in vodi v ekonomijo obsega z znižanjem proizvodnih stroškov na posamezno enoto. Predvsem pa je v tujini stabilnejše poslovno okolje, ki je v Sloveniji žal podpovprečno. Konkretna cilja v letu 2017 sta celostna postavitev podjetja in uveljavitve blagovne znamke EFEKT v razvitejših državah EU-ja, skandinavskih državah ter Angliji in na Irskem.

V katerih državah je zanimanje največje in kakšno strategijo boste ubrali pri vstopu na tuji trg?
Glede na to, da so naši izdelki zelo kakovostni, je zanje veliko zanimanje predvsem v razvitih državah srednje in severne Evrope, kjer nam ekonomski status in kultura dojemanja 'nisem tako bogat, da bi kupoval poceni', omogoča prodajo. Sekundarna strategija je usmerjena v severnoameriški trg in Kanado, kjer že gradimo mrežo stikov in prilagoditev glede na USA/CAN-standarde distribucije. Naša strategija konkretno temelji na vzpostavitvi lastne prodajno-predstavniške mreže po svetu, ki nam bo omogočala čim bolj neposredno prodajo večjim distributerjem ali trgovcem, ki obvladujejo posamezna trge in imajo izkušnje oziroma znanje pri postavitvi izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

Koliko sredstev ste vložili v razvoj tega izdelka in kdaj se vam bo to povrnilo?
V neposreden tehnološki razvoj in gradnjo prodajnega trga smo do zdaj vložili več kot 200.000 evrov, kar zahteva pameten, postopen in partnerski odnos tako s proizvodnimi kot tudi prodajnimi partnerji.
Marko, ljubiteljsko se ukvarjate tudi z vrtičkanjem, kaj vse bomo našli na vašem vrtu?
Logika pridelane zelenjave je podobna logiki razvoja inovativnih izdelkov EFEKT. Ključna je pridelava sadja in zelenjave, ki imata boljšo hranilno vrednost in glede škodljivosti minimalni vpliv na okolje.

Ste zaradi tega hobija dobili idejo, da oblikujete tudi vrtna orodja, ali je to logična nadgradnja zastavljene poti?
Vidim ogromno pomanjkljivosti pri zdajšnjem vrtnem orodju, zato bi bila škoda, da ne bi z večjim veseljem vrtnarili tudi drugi. To, kar pridelamo sami, pripomore k boljši samopodobi, nadzoru nad pridelanimi pridelki in nadzorovani porabi. S tem postanemo tudi sami učinkoviti.

Fotografije: David Kobilca, Robi Srebrenič