Par brez otrok, ki se počasi približuje novim 30-im, je v stanovanju večstanovanjske hiše iz leta 1938 v Ljubljani živel že pred obnovo, a si je predvsem zaradi dotrajanosti instalacij želel prenove, "nežne prenose," doda arhitektka Ana Doles iz Studia Mehanizem, "saj sta hotela ohraniti obstoječe vzdušje".

Stoli, počivalnik in zložljiva mizica REX Nika Kralja kot tudi Eamsovi stoli pa svetilo Eclipse Tilna Sepiča ter dodatki za dom danskega Ferm Living in Hayja so že imeli ustoličeno mesto v stanovanju s 85 kvadratnimi metri, ki je z radikalnimi, a vizualno minimalnimi posegi dobilo želeno svežino in ohranilo sentimentalno retrospektivo.

Med radikalnejšimi posegi je bila zagotovo rušitev nenosilnih sten, ki so bile sicer umeščene na isto mesto, a z rahlim odmikom med 20 in 40 centimetri.

S tem sta arhitekta pridobila predvsem prostor v ozki in dolgi kuhinji, v katero sta zdaj lahko umestila kuhinjske elemente na obe strani vzdolž prostora, za kuhinjskimi frontami pa je skrit tudi pralni stroj kot drugi kuhinjski pripomočki.

Z umikom stene na hodniku – ki je zdaj nekoliko zmanjšan, a vizualno ne deluje nič manjši, kot pojasni arhitektka – je bila v nastalo praznino umeščena garderobna omara, ki se sklada z belino prostora, na drugi strani spalnice pa je v sivkasto peščeni barvi v funkciji naslonjala nizke postelje.

Spalnica ima z drsnimi vrati na novo urejen dostop do kopalnice, ki je poleg kuhinje stilno edini element arhitekturnega razmisleka, bivanjski del je obdržal retrožlahtnost z mnogoterimi lončnicami, veliko črno-belo preprogo iz kravje kože in črnima usnjenima kavčema, ki sta ju lastnika, tako kot začasno jedilno mizo Ikeine izdelave, zamenjala, v jedilnico pa umestila še lesene omare Studia Moste, ki je po načrtih arhitektov izrisal kuhinjske elemente.

Tandem Studia Moste Klara Zalokar in Klemen Zupančič se vse bolj uveljavljata, na zadnjem pohištvenem sejmu Ambient leta 2019 v Ljubljani sta prejela nagrado Top ideja za rezalno desko Čipka.

Arhitekta sta po tleh ohranila hrastov parket in v nekaterih prostorih dodala rabljenega. Ohranjeno in znova uporabljeno je bilo tudi stavbno pohištvo.

Kljub prenovi stanovanje ni izgubilo svoje žmohtnosti, nekateri novi elementi, kot so črna okrogla bakelitna stikala, ki se ujemajo z držali na kuhinjskih elementih, ali bele ploščice v kuhinji in kopalnici, tako le nadaljujejo obstoječo zgodbo.

Vendar pa je rdeča nit stanovanja tokrat pravzaprav črna z že omenjenimi detajli črnih stikal, pa z ogrodjem kabine za prhanje, vse pipe so črne, tudi cvetlični lončki in posamezni dodatki, kot je na kuhinjskem pultu izpostavljena ikona ameriškega KitchenAid.

Ta legendarni kuhinjski mešalnik, ki je danes v lasti korporacije Whirpool, je začelo leta 1919 razvijati podjetje The Hobart Manufacturing Company, ki si je takrat utiralo pot na trg prostostoječih kuhinjskih mešalnikov. T. i. model K, je v 30 letih oblikoval Egmont Arns, sama oblika stroja pa se je do danes le minimalno spremenila.

Ima pa stanovanje PP, kot so ga poimenovali, še eno posebnost – svetila. Izbor je prava paleta tako oblikovnega kot cenovnega ranga. V dnevni sobi starinsko viseče svetilo dopolnjuje delo oblikovalca mlajše generacije, ki se zagotovo prebija med kultne kose slovenskega industrijskega oblikovanja, Eclipse s ponazoritvijo igre sence in svetlobe.

V kopalnici Artemidine Dioscuri, ki spominjajo na tista stara okrogla svetila iz časa Jugoslavije, dopolnjena s Flosovimi IC S1 grškega oblikovalca Michaela Anastassiadesa, ki je od lansiranja pred nekaj leti na trgu pridobila tolikšno priljubljenost, da je v Googlovem brskalniku med prvimi iskalnimi zadetki.

Glede na to, da sta imela arhitekta v preteklosti izkušnje z delom v Arcadii, slovenskem mednarodno priznanem podjetju specializiranem za svetila, sta v tem stanovanju svoje znanje dobro izkoristila. Proste roke pa sta pustila lastnikoma, ki sta jih kombinirala z nekaterimi cenovno ugodnejšimi svetili, kot je zlato viseče v kuhinji Ferm Living.

Glede na to, da sta sostanovalki v prostoru tudi dve mački, sta lastnika, ki več kot očitno podpirata slovensko industrijsko oblikovanje, umestila leseno hišico Utauta treh slovenskih arhitektk, ki so se specializirale v oblikovanje dodatkov za hišne ljubljenčke. In še nekaj, detajl, ki ga boste cenili ljubitelji mačk – mačje stranišče je umeščeno v kopalnico, za mizarsko lično izdelano omarico z izrezom za vhod, ki se lahko za potrebe čiščenja tudi dvigne, tako da ni nepotrebne slabe volje zaradi plastično-smrdljivih zabojev, iz katerih prši pesek in ki jih trpimo le zaradi ljubezni do živali.