A vremena se vendarle utegnejo zjasniti: italijanska vlada se je odločila podariti nekaj denarja za obuditev sarajevskega muzejskega področja, pri tržaški pražarni Illy pa bodo prihodke od prodaje posebne kolekcije skodelic namenili že dobri dve desetletji nastajajočemu muzeju Ars Aevi v prestolnici BiH-a, prepredenimi z brazgotinami vojne.

Že na noč leta 1992, ko je zagorel olimpijski muzej, se je med sarajevskimi umetniki pojavila zamisel, s katero bi kljubovali verskim in etničnim razhajanjem: povabili so ustvarjalce z vsega sveta, naj oblikujejo zbirko nekega prihodnjega muzeja sodobne umetnosti, ki bi postal simbol nove Evrope in izraz mednarodne kolektivne volje, se spominja Enver Hadžiomerspahić, režiser odprtja in zaprtja sarajevskih olimpijskih iger, ki sicer ceni tujo pomoč, hkrati pa obžaluje mačehovski odnos do kulture v lastni državi.

Umetnine velikih brez doma
Takrat so se na poziv odzvali različni italijanski muzeji, na plodna tla so naleteli tudi v Ljubljani in na Dunaju in začela je nastajati zbirka Ars Aevi, za katero so dela prispevala tudi velika imena, kot so Michelangelo Pistoletto, Marina Abramović, Joseph Beuys in Janis Kounelis - skupno vrednost del ocenjujejo na zajetnih 20 milijonov evrov!

Dve desetletji pozneje zbirka kakih 150 umetnin še vedno nima doma, saj se politične igrice v BiH-u nadaljujejo in se predstavniki različnih etnij ne morejo zediniti o projektu, ki bi presegel narodnostne razlike. Februarja se je vendar zgodil korak naprej, s pomočjo zajetnega italijanskega prispevka prek Unesca so odprli razstavno skladišče. Prejšnji teden pa so pri Illyju predstavili še omejeno kolekcijo skodelic, ki jih je oblikoval sarajevski umetnik Dean Jokanović Toumin in s katerimi želijo svetovno javnost opozoriti na obstoj prihajajočega sarajevskega muzeja.

Na vsaki izmed skodelic je zapisan citat Avigdorja Pawsnerja iz 18. stoletja, ki dobro povzema stanje umetniških in kulturnih institucij v Sarajevu te dni: "Če iščeš pekel, vprašaj umetnika, kje je. Če ne najdeš umetnika, si že v peklu." Zdaj so Sarajevčani vendarle lahko bolj optimistični in upajo, da bo načrtovana stavba s pečatom uglednega italijanskega arhitekta Renza Piana kmalu ugledala luč sveta, bi pa morali najti še nekaj partnerjev iz zasebnega sektorja, ki bi projekt finančno podprli, se zaveda Ruggero Corrias, italijanski veleposlanik v Bosni, ki je italijanske donatorje privabil k sodelovanju.