Minilo je 26 let, odkar se je Mojca Horvat, koreografinja in lastnica plesne šole, vrnila z Broadwaya. V plesnih krogih velja kot stroga pedagoginja, vendar je sama to že večkrat zanikala. Pravi, da je le profesionalna in ne prenaša netočnosti.

Svoje rano otroštvo je preživela ob Ljubljanici, na Prulah. Za šport, predvsem gimnastiko, jo je navdušil Miro Cerar, ples pa je pobliže spoznala šele kot najstnica in se vanj zaljubila. Več o njenih mladih letih lahko izveste v spodnjem intervjuju.

Kje ste preživljali otroštvo in mladostniška leta?
Otroštvo sem preživela na Prulah vse do konca osnovne šole, ko smo se preselili na Črnuče. A me je ves čas vleklo nazaj k Ljubljanici. Otroci tistega časa smo bili zelo srečni, saj smo se cele dneve igrali na dvorišču, prometa na Prulah skoraj ni bilo in tudi ne kakšnih drugih nevarnosti, zato so otroške igre potekale zelo brezskrbno. Spomnim se, da sem strašansko rada kotalkala in telovadila (plesnih šol takrat še ni bilo) ter organizirala nastope s prijatelji za stanovalce našega bloka. Ko sem začela hoditi v šolo, sem se menda včlanila v prav vse krožke, od pevskega zbora do zgodovinskega, matematičnega, gimnastičnega in kaj vem, kaj še. Ampak tudi to je bila zame igra. Najbrž sem imela srečo in dobre pedagoge.

Se spominjate svoje najljubše igrače?
To so bile kotalke.

Kam ste hodili na počitnice?
S starši sem hodila na morje, nekajkrat sem šla na taborjenje na Jadran, pozneje v staro hišico v Istri. Ko sem trenirala gimnastiko sta postala 'zakon' Premantura in taborniško življenje s prijatelji iz Narodnega doma.

Ste se veliko ukvarjali s športom?
Da, z veliko športi, a le ljubiteljsko. Zelo rada sem smučala in drsala, hodila sem na ritmiko in telovadbo. Resneje sem trenirala gimnastiko, za kar je najbrž kriv moj takratni vzornik Miro Cerar, ki je bil na Prulah naš sosed. Ples je prišel šele z najstniškimi leti.

Ste si od nekdaj želeli postati plesalka, športnica?
V osnovni šoli sem bila prepričana, da bom študirala matematiko. Mogoče zato, ker mi je šla tudi na republiških tekmovanjih zelo dobro. Na bežigrajski gimnaziji sem hodila v razred za intenzivno angleščino in tam se je zgodba ponovila. Zelo rada sem imela zgodovino in še vedno jo imam. Pa francoščino tudi.

Je šport kaj vplival na šolski uspeh, so bili starši zadovoljni s spričevalom?
Starši so bili seveda zadovoljni s spričevalom, saj sem bila odličnjakinja.

Ste bili bolj posebno dekle, ali ste bili v šoli med tistimi 'popularnimi'?
Kljub vsem aktivnostim, sem bila vedno bolj miren otrok. Ni mi bilo pretirano do tega, da bi bila priljubljena. Nisem bila članica šolske družbe, ki je "vladala" in skrivaj kadila na šolskem dvorišču, ne v osnovni šoli ne v gimnaziji. Vedno sem si našla svojo družbo, kjer sem se zdivjala po svoje, ali na dvorišču, v Partizanu (telovadnica) ali v plesnem klubu. Tam pa sem velikokrat vzela pobudo v svoje roke in organizirala igro, nastope in tudi marsikatero neumnost.

Kakšno glasbo ste poslušali kot mladostnica?
Buldožerje, Bjelo dugme, Janis Joplin, Joan Baez, Leonarda Cohena, Mungo Jerry, T. Rex, Swingle Singers. V gimnaziji sem veliko hodila tudi v filharmonijo in opero.

Katere plakate bi našli na stenah vaše sobe?
Predvsem tiste iz srednjih strani revije Bravo. Drugače pa posterje T. Rexov, svetovnega prvenstva v gimnastiki in stare reklamne plakate Cocte.

Kakšno je bilo za vas najstniško obdobje?
Po eni strani precej naporno, če pomislim na šolo. Gimnazija je bila kar zahtevna, a imela sem nekaj čudovitih profesorjev. Za družboslovje me je prav gotovo navdušil profesor slovenščine Andijan Lah. Zasebno pa sem zelo pogrešala svoje Prule in veliko časa prebila na avtobusih mestnega prometa, ko sem se vozila na treninge. V telovadnici, na taborjenju ali plesnem treningu pa je bilo čudovito.

Se kdaj zgrozite ob pogledu na stare fotografije?
Ne, le nasmehnem se.

Kakšni so spomini na prvo ljubezen?
Megleni, vsaka ljubezen je bila drugačna in mogoče zato vsakič kot prva.

Ste kdaj storili kaj takega, na kar vas vežejo lepi spomini, vendar tega ne bi ponovili?
Dandanes prav gotovo ne bi več skočila v špiljo na Kamenjaku za zlato značko v orientaciji in potem plavala po vodnem predoru na odprto morje. Storim pa kakšno drugo neumnost.